Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

ONTHELE YOKULILONGESWA 21

OTYIIMBO 107 Tukalei Noluembia Nga Huku

Oñgeni Tyitaindywa ou Mamulinepe Nae?

Oñgeni Tyitaindywa ou Mamulinepe Nae?

“Olie mavasi omukai wonduvia? Omukai oo wapona pomamanya omawa.”OMIH. 31:10.

ETYI MATYIPOPIWA-MO

Mamupopiwa onondunge mbuli m’Ombimbiliya mbupopia oñgeni tyitaindywa ou mamulinepe nae, neetyi aveho mewaneno vena okulinga vakwateseko ou uli nokwovola ou mavelinepe nae.

1-2. (a) Oityi omunthu wahanda okunepa nkhele ena okusoka tyina eheneovole ou mavelinepe nae? (b) “Oumphunga” otyityi? (Tala “Onondaka Mbahangununwa.”)

 OKUTI ove uhanda okunepa hamwe okunepwa? Namphila otyinepo hatyo-ko vala tyietela omunthu ehambu, mahi Onombangi ononyingi tyilinge ovana tyilinge ovakulu, vasoka umwe okunepa. Tyina omunthu weheneovole omphunga, nkhele una okukala omunthu wapama umwe nawa motyili, olinoñgonoka nawa, nokukala noupuka haa utyivile okutekula ou mamulinepe nae. a (1 Kol. 7:36) Ine otyo ulinga ngootyo, opo upondola okukala notyinepo otyiwa tyihambukiswa.

2 Mahi okuvasa omunthu mamulinepe nae ukahi umwe nawa katyapepukile. (Omih. 31:10) Pamwe tupu utala ñgana wavasa umwe omunthu, pahe uhanda ñgeno ulinga omphunga b yove, mahi pahe pala okutomphola nae atyileme. Monthele ei matupopi etyi matyikwatesako Onombangi vetyivile okuvasa omunthu ukahi nawa mavelinepe nae, neetyi vena okulinga vetyivile okupopia nae. Tupu matutale etyi aveho mewaneno vapondola okulinga vakwateseko vana vahanda okunepa naava vahanda okunepwa.

MOLINGI ÑGENI UVASE OMUNTHU UKAHI NAWA

3. Oityi Ombangi wehenenepe, nou wehenenepwe ena okusoka pokwovola omphunga?

3 Ine uhanda okunepa hamwe okunepwa, otyiwa unoñgonoke umwe nawa etyi woovola momunthu uhanda okulinepa nae tyina nkhele wehenekapopie nae. c Ine kulingi ngootyo upondola okulamba omunthu ukahi nawa, okuti hatyo okeliyumba vala mwou wahatelemo-ale mokulinepa noove. Otyili, omunthu moti wata-mo mokulinepa nae oyou wambatisalwa. (1 Kol. 7:39) Mahi tupu wahatie vala etyi omunthu ambatisalwa ngootyo wata-mo tupondola okulinepa. Otyiwa nkhele okulipula ñgana: ‘Mwene ame onomphango patyi ndyina-mbo? Omunthu ñgeno tulinepa nae omunthu ukahi ñgeni? Okuti etyi ndyili nokusoka ñgeno otyo tyikala omunthu nahanda tulinepe nae tyata-mo umwe ine nalambesa?’

4. Ovityi vamwe vehole okwiita momalikwambelo avo?

4 Tutyii okuti pokutaindya ou mamulinepe nae, ove welikwambelele otyipopi melikwambelo. (Fili. 4:6) Namphila Siovaa ahapopile okuti munthu na munthu memutaindyila ou mavelinepe nae, mahi usuka neevi ove usuka navio, neetyi tyili komutima wove. Naina wahayeke-po okumupopila evi vili komutima wove, evi wesuka navio. (Ovii. 62:8) Mwiita ekukwateseko okukala omunthu wapwa elundo, ekupe ounongo. (Tia. 1:5) Omukwendye umwe utiwa o John, d ukala ko Estados Unidos wapopia evi aita momalikwambelo alinga, wati: “Ame ndyipopila Siovaa etyi nahanda komunthu haa matulinepe nae. Ndyiita ankhwateseko ndyitale opi ndyipondola okuvasa omunthu ukahi nawa ñgeno tulinepa nae. Tupu ndyiita ankhwateseko ndyikale omunthu ukahi nawa haa ndyityivile okutekula nawa omukai wange.” Omuhikwena umwe utiwa o Tanya ukala ko Sri Lanka, wati: “Pokutaindya ou matulinepe nae ndyiita ku Siovaa ankhwateseko nahayeke-po okumufenda, andyikala apeho nehambu.” Namphila hamwe nkhele kunevase omunthu mamulinepe nae pehetyino, mahi Siovaa wati kekuyeke-po mekutekula nawa, mekupe evi mavikukalesa nomutima ukahi nawa. — Ovii. 55:22.

5. Onomphitilo patyi Onombangi vehenenepe, naava vehenenepwe vena-mbo mbokunoñgonoka omunthu uhole Siovaa? (1 Ova Kolindu 15:58) (Tala olutalatu.)

5 Ombimbiliya itwavela ondundo, itupopila okuti ‘apeho tuundapei unene movilinga vya Tatekulu.’ (Tanga 1 Ova Kolindu 15:58.) Naina, ine ulipaka unene movilinga vya Huku otyo mulimona novanthu ovanyingi ovakwendye novahikwena, matyiti umwe onwe mukala noupanga omuwa, ove umona onomphitilo mbokuvasa omunthu mupondola okulinepa nae. Upondola okuvasa omunthu nae usuka novilinga vya Siovaa. Tyina uundapa vali unene movilinga vya Siovaa mokala nehambu liotyotyili.

Ine ulipaka unene movilinga vya Siovaa, otyo uundapa novanthu ovanyingi ovakwendye novahikwena, upondola umwe okuvasa-po ou haa mamulinepe nae. (Tala opalangalafu 5)


6. Vana vehenenepe pokwovola ou mavelinepe nae oityi vena okuhinangela?

6 Wahalimbwe onondaka ombu: Tyokutaindya omunthu mamulinepe nae tyahalinge otyipuka upitisa vali unene komutwe. (Fili. 1:10) Ehambu liotyotyili kalitei kokwanepa no kokwahanepele, mahi litei kokukala noupanga omuwa na Siovaa. (Mat. 5:3) Tyina wehenenepe, nkhele una vali omuvo omunyingi uundape unene movilinga viokwivisa. (1 Kol. 7:​32, 33) Momuvo oo una-o, linga umwe etyi tyitiwa otyetyi. Omuhikwena umwe utiwa o Jessica ukala ko Estados Unidos wanepwa vala etyi ena-le omanima alamba po 30, wati: “Okulipaka unene movilinga viokwivisa tyankhwatesileko andyikala apeho nehambu, putyina ndyikevelela okuvasa ou matulinepe nae.”

NKHELE TALA UMWE NAWA

7. Oityi tutila nkhele otyiwa okutala nawa omunthu wasoka okulinepa nae ohemupopila liwa etyi wasoka? (Omihe 13:16)

7 Ine una omunthu umwe uli nokusoka watala ñgana ukahi umwe nawa tyitavela okulinepa nae, oityi una okulinga? Okuti una vala okumupopila liwa etyi ove uli nokusoka? Ombimbiliya yati omunthu omunongo nkhele wovola umwe okunoñgonoka nawa etyi malingi. (Tanga Omihe 13:16.) Naina motiwa vala umunongo tyina utala umwe nawa nounkhengela, ohapopila vala liwa omunthu okuti wesuka nae. Omuhikwena umwe utiwa o Aschwin ukala ko Holanda wati: “Pamwe omunthu umutala umwe ñgana hono uli komutima, mahi tyina tyiti vala muhuka keko-ale vali. Naina ine nkhele ukevela-po umwe otyo utala vala nawa, kumakapopia vala liwa nomunthu ngwe hamwe omutima wekukemba vala.” Ngwe tyili, una utala umwe nawa omunthu, pamwe utyimona okuti ou naina haeko-ale.

8. Opi motalela nawa omunthu uli nokusoka? (Tala olutalatu.)

8 Opi motalela nawa omunthu uli nokusoka? Momutalela umwe nawa momaliongiyo no povitalukiso, otale oñgeni ekahi moupanga wae na Huku, no nontheto mbae. Omapanga ae ovalie? Oityi otomphola vali unene? (Luka 6:45) Okuti evi apanga vilii neevi ove wapanga? Tupu upondola okutomphola nomukulu umwe wewaneno, okuti hatyo omunthu umwe vali una oupanga omuwa na Huku, umwii nawa. (Omih. 20:18) Upondola okupula movanthu oñgeni vemupopia, utekula ñgeni vakwavo. (Luti 2:11) Momuvo oo nkhele uli vala nokumutala nawa, liyunga umwe wahalinge otyipuka natyike tyahamemukalesa nawa. Mulinga onthilo, wahalinge ngatyina pahe wahanda okulipaka povipuka aviho alinga, nokunoñgonoka ovipuka viae aviho.

Tyina wehenepopie etyi uli nokusoka nkhele tala umwe nawa. (Tala opalangalafu 7-8)


9. Tyina nkhele wehenepopie nou wasoka oityi una okupaka komutima?

9 Omunthu wasoka, mokala ononthiki onoñgapi tyimutala vala nawa otyo nkhele wehemupopila etyi wasoka? Ine umupopila vala liwa etyi wasoka, ngwe metyimono okuti ove utumphauluka vala novipuka. (Omih. 29:20) Mahi tupu ine ukala vala ehimbwe otyo wahapopi natyike, ngwe mekuti hamwe watoka omatala evali, haunene umwe tyina omunthu watyo etyimona-le okuti wesuka nae. (Omup. 11:4) Tyina wehenepopie nomunthu, wahalimbwe otyipuka etyi: Wahatie hamwe okupopia nomunthu ngootyo oe umwe mamulinepe nae. Mahi etyi ove una okupaka komutima otyokuti, ove wahanda umwe okunepa, ya ou mopopi nae oe wasoka uhanda okulinepa nae.

10. Oityi molingi ine utala ñgana pena ou wesuka noove mahi ngwe ove komutima keko?

10 Mahi pahe ine ukati ñgana pena ou wesuka noove molingi ñgeni? Ine ove komutima keko evi ulinga vityilekese okuti ove kukahi nokumusoka. Hatyiwa-ko okulinga ovipuka vitwala omunthu kokusoka okuti hamwe mamulinepe, ngwe naina ove komutima keko-ale. — 1 Kol. 10:24; Efe. 4:25.

11. Ine motyilongo ukala ou wahanda okunepa aa okunepwa wovolelwa-ko no wavo, ou vokwovola oityi ahapondola okulimbwa?

11 Kovilongo vimwe, vavo you wehenenepe hamwe wehenenepwe, novakulu ovakwavo vali, ovo vemwovolela ou mavelinepe nae. Kovilongo ovikwavo, ou wehenenepe nou wehenenepwe, vavo nomapanga, ovo vemutaindyila ou mavelinepe nae. Pahe avaovola apa mavelivasi, vatale ine mavelitavela. Ine pena ou upopia noove uti ndyovolele ou matulinepe nae, mupula umwe omunthu patyi ngwe ahanda. Tyina pahe wamavasi omunthu utala ñgana ngoti oe wata-mo, munoñgonoka umwe nawa, onontheto mbae, oñgeni atekula vakwavo, haunene umwe tala oñgeni ekahi moupanga wae na Huku. Omunthu okukala noupanga omuwa na Siovaa otyo tyesukisa vali tyipona omalumono, nokwalongesilwa unene kosikola. Mahi tupu wahalimbweko okuti omukwendye nomuhikwena ovo mwene pahe mavatale ine mavelinepe, otyo hatyove vali. — Ngal. 6:5.

POKUKAPOPIA NOMUNTHU WASOKA

12. Ine una ou uli nokusoka oityi una okulinga pokukapopia nae?

12 Ine pahe uhanda okukapopia nomunthu uli nokusoka, mopopi ñgeni? e Mwene pahe ove vala utyii oñgeni mamutomphola, aa mulivasa pamwe pena ovanthu, aa mupopila ko telefone. Popia etyi tyili komutima, mahi atyiivala umwe nawa. (1 Kol. 14:9) Ine utala ñgana tyesukisa, upondola okumuti nkhele kasoke haa onkhumbulula nawa. (Omih. 15:28) Ine ngwe uti kamatyitavela, mulinga onthilo, otavela etyi apopia.

13. Ine uti ñgana pena omunthu weya okupopia noove, molingi ñgeni? (Ova Kolosu 4:6)

13 Pahe ine uti ñgana pena omunthu weya okupopia noove, molingi ñgeni? Mokutala opo ekehike kokupopia noove welikwatehila. Naina mulinga olwembia, linga onthilo. (Tanga Ova Kolosu 4:6.) Ine nkhele mosukisa okukasoka nawa mupopila-tyo umwe. Mahi tupu wahakakale ehimbwe otyo wehemupopila etyi wasoka. (Omih. 13:12) Ine ove kwemufwevele, mupopila-tyo, mahi opopi nolwembia neetyi upopia atyiivala umwe nawa. Tala etyi tyalingile omukwendye umwe ukala ko Austria utiwa o Hans, etyi omuhikwena umwe eya okupopia nae, wati: “Ame nemupopilile umwe etyi tyili momutima wange atyiivala umwe nawa, mahi tupu andyipopi nounkhengela. Hasetele-ale nemupopilile umwe liwa, opo ahasoke vala okuti hamwe matyini, ngwe naina ame hanyinine-ko. Okutuka opo pahe naame andyilunguka opo ovipuka ndyipopia neevi ndyilinga viehemutwale kokusoka okuti hamwe nakasoka vali nawa, pahe nesuka nae.” Mahi tupu ine noove wemufweva, mupopila umwe etyi tyili komutima wove, neevi wahanda ñgeno mulinga neevi mwahapondola okulinga. Evi ove uli nokusoka pamwe mavilikalela neevi mukwenyi eli nokusoka, haunene umwe ine tyati ou wekulila apa, ou wekulila apa.

TUKWATESEIKO AVA VAHANEPELE NO VOKWAHANEPELWE MEWANENO

14. Oñgeni matukwatesako ava vahanepele naava vahanepelwe mweevi tupopia?

14 Oñgeni atuho tupondola okukwatesako vakwetu tuna-vo mewaneno veli nokwovola ou mavelinepe nae? Tyimwe tuna okulinga okuliyunga umwe nawa kweevi tupopia. (Efe. 4:29) Otyiwa okulipula ñgana: ‘Okuti ava vokuhanda okunepa no vokuhanda okunepwa ndyiveyola? Tyina namamono omukwendye nomuhikwena veli nokutomphola, ame ndyisoka vala okuti ngootyo velihanda?’ (1 Tim. 5:13) Tupu katuhande okulinga ovipuka vitwala vana vahanepele kokusoka okuti, mokonda yokwahanepele ngootyo vena etyi vakamba. Hans twapopia-le, wati: “Vamwe mewaneno vekupula umwe okuti: ‘Ove ñgana kunepela-tyi, kunepelwa-tyi? Ove pahe wekula-le kumona-ko vali.’ Okupopila ava vahanepele, naava vehenenepwe ovipuka ngoovio, tyivekalesa omapita, pamwe atyivetwala vala kokuti hahe twovole ou matulinepe nae.” Naina otyiwa okwovola onomphitilo mbokupandula ava tuna-vo mewaneno vahanepele naava vahanepelwe! — 1 Tes. 5:11.

15. (a) Ngeetyi tyipopia Ova Loma 15:​2, oityi tuna okulinga tyina nkhele twehenekwateseko ou maovola ou mavelinepe nae? (Tala olutalatu.) (b) Ovipuka patyi oviwa welilongesila kovindiu?

15 Matulingi ñgeni ine tuna omunthu twatala atuti ou ngoti wata-mo umwe mokulinepa na ngandi? Ombimbiliya yetuti otyiwa tulinge onthilo vakwetu. (Tanga Ova Loma 15:2.) Ovanthu vamwe vokwahanepele naava vehenenepwe kavahande okutiwa ove ñgeno mulinepa na ngandi, movipuka ngoovio tuna okuvelinga onthilo. (2 Tes. 3:11) Vamwe mwene otyo umwe vahanda tyokwovoleswa-ko, mahi ine kaveile okupopia noonthwe, twehelipakei-po. f (Omih. 3:27) Vamwe tupu kavahande okwetelwa omunthu hamwe okutwalwa komunthu opo velinoñgonoke. Omuhikwena umwe utiwa o Lydia, ukala ko Alemanha, wati: “Upondola vala okwiihana ovanthu ovanyingi no ovo wahanda velimone oveihana mwene pahe nga velivasa avelinoñgonoka, avatale etyi mavalingi.”

Okukala povanthu ovanyingi tyipondola okukupa omphitilo yokuvasa ou haa mamulinepe nae. (Tala opalangalafu 15)


16. Oityi vana vahanepele na vana vahanepelwe vena okuhinangela?

16 Atuho tyilinge ava vanepa-le naava vanepwa, tyilinge ava vehenenepe naava vehenenepwe tupondola umwe okukala nawa, okukala nehambu! (Ovii. 128:1) Naina ine wahanda okunepa hamwe okunepwa mahi kunevase ou mamulinepe nae, ove lipaka vala movilinga vya Siovaa. Omuhikwena umwe ukala ko Macau utiwa o Sin Yi wati: “Okutala ñgana omuvo mokakala nou mwelinepa nae mouye omupe omunyingi unene, kaweelekwa-le nokamuvo aka kehehi-ale tukala tyahanepelwe. Naina otyiwa omuvo tuna-o tuukwate nawa, atulingi umwe etyi tyitiwa otyetyi.” Mahi pahe molingi ñgeni ine wavasa-le omphunga? Onthele ilandula kweei maipopi etyi matyimukwatesako amulingi ovipuka nonondunge pokulihanda.

OTYIIMBO 137 Ovakai Ovakuatyili, Onomphange Ovakristau

a Opo ulitale ine wata-mo umwe mokunepa, nokunepwa tala onthele ili mo jw.org yati: Namoro — Parte 1: Será Que Estou Pronto Para Namorar?

b ONONDAKA MBAHANGUNUNWA: Monthele ei, no mweei ilandula-ko, ondaka oumphunga, oputyina omukwendye nomuhikwena velitala ine velitokala vapondola okulinepa. Movilongo vimwe, etyi vati oumphunga, opokulinoñgonoka, pokulihanda. Oumphunga uhimbika putyina omukwendye nomuhikwena valinga ovipuka vilekesa okuti velihanda, ya otyo tyenda umwe atee pomphango yokulinepa, okuti hatyo, aveliyeke-po.

c Mo nopalangalafu mbumwe namphila etyi twapopia ngoti twayemba vala kovakwendye, mahi etyi twapopia tyiyemba umwe no kovahikwena.

d Omanyina amwe apilululwa.

e Kovilongo vimwe omukwendye oe vala upopia nomuhikwena, mahi tupu otyiwa nomuhikwena mwene nae pamwe apopi nomukwendye. (Luti 3:​1-13) Opo unoñgonoke vali tala onthele yati: Os Jovens Perguntam . . . Como Contar-lhe Tudo o Que Sinto Por Ele? mo Despertai! 22 ya Outubro yo 2004.