Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

STADI 18

SINGSING 1 Ol Gudfala Fasin Blong Jehova

!Trastem “Jaj Blong Olgeta Man Long Wol” We i Gat Sore!

!Trastem “Jaj Blong Olgeta Man Long Wol” We i Gat Sore!

“Bambae Jaj blong olgeta man long wol i mas mekem samting we i stret”JEN. 18:25.

BIGFALA TINGTING

Stadi ya bambae i givhan long yumi blong kasemsave long fasin blong Jehova blong soemaot sore mo jastis long ol man we oli no stret, we bambae oli laef bakegen.

1. ?Wanem impoten lesen we Jehova i talem long Ebraham?

 I GAT wan storian we Ebraham i gat wetem God we bambae hem i neva fogetem. God i yusum wan enjel, blong talem long Ebraham se bambae hem i spolem gud ol taon blong Sodom mo Gomora. Nao Ebraham i wari mo i askem long God se: “?I tru ya se bambae yu waepemaot ol stret man wetem ol rabis man? . . . Bambae Jaj blong olgeta man long wol i mas mekem samting we i stret.” Jehova i gat longfala tingting, mo i talem wan impoten lesen long gudfala fren ya blong hem, we i save givhan long yumi evriwan, hemia se: God bambae i neva spolem ol gudfala man.—Jen. 18:​23-33.

2. ?Olsem wanem yumi save se ol jajmen blong Jehova oli stret mo oli soemaot se hem i gat sore?

2 ?Olsem wanem yumi save se ol jajmen blong Jehova oli stret mo oli soemaot se hem i gat sore? Yumi save samting ya, from we “Jehova i lukluk samting we i stap long hat” blong ol man. (1 Saml. 16:7) Blong talem stret, hem i save “hat blong evri man.” (1 King 8:39; 1 Kron. 28:9) Hemia i wan nambawan trutok. Yumi no naf blong kasemsave fulwan long ol jajmen blong Jehova. Aposol Pol i tokbaot Jehova God se: “!Man i no naf blong kasem save long jajmen blong hem!”—Rom 11:33.

3-4. ?Wanem ol kwestin we maet samtaem yumi save gat, mo bambae yumi tokbaot wanem long stadi ya? (Jon 5:​28, 29)

3 Nating se yumi save we oltaem Jehova i mekem samting we i stret, be samtaem maet yumi gat sem kwestin olsem Ebraham. Maet yumi stap tingting se: ‘?Ol man ya we Jehova i bin spolem olgeta long Sodom mo Gomora, bambae oli save laef bakegen? ?I gat sam long olgeta we oli stap insaed long grup ya blong “ol man we oli no stret,” we bambae oli laef bakegen?’—Wok 24:15.

4 Naoia i gud yumi luklukbak long ol samting we yumi save long saed blong laef bakegen. I no longtaem i pas, yumi kasemsave klia moa long mining blong tok blong Jisas long saed blong ol man we “oli girap blong kasem laef” mo olgeta we “oli girap blong kasem jajmen.” a (Ridim Jon 5:​28, 29.) Naoia we yumi gat klia save long saed ya, bambae yumi naf blong kasemsave gud long ol niufala save we bambae yumi tokbaot long stadi ya, mo long nekis stadi. Blong kasemsave se ol jajmen blong Jehova oli stret, fastaem bambae yumi tokbaot samting we yumi no save mo biaen yumi tokbaot samting we yumi save.

SAMTING WE YUMI NO SAVE

5. Long ol yia we i pas, ?ol buk blong yumi oli talem wanem long saed blong olgeta we Jehova i spolem olgeta long Sodom mo Gomora?

5 Long ol yia we i pas, ol buk blong yumi oli tokbaot samting we i hapen long olgeta we Jehova i jajem olgeta olsem ol man we oli no stret. Yumi kasemsave se ol man we Jehova i spolem olgeta, olsem olgeta ya long Sodom mo Gomora, bambae oli no save laef bakegen. Be afta we Hed Kampani i prea plante mo i mekem risej long saed ya, yumi no save talem stret se bambae oli laef bakegen o nogat. ?From wanem?

6. ?Olsem wanem Jehova i spolem ol man we oli no stret, mo yumi no save wanem?

6 Long Baebol i gat plante stori we i soemaot olsem wanem Jehova i spolem ol man we oli no stret. Eksampol, long taem blong Noa, Jehova i mekem bigfala wota i ron blong spolem evri man, be i sevem Noa nomo wetem famle blong hem. Mo tu, hem i yusum ol man Isrel blong spolem gud ol seven nesen we oli laef long Promes Lan. Mo hem i yusum wan enjel nomo blong kilim i ded 185,000 ami blong Siria long wan naet nomo. (Jen. 7:23; Dut. 7:​1-3; Aes. 37:​36, 37) ?Olsem wanem? ?Baebol i talem klia long yumi se Jehova i mekem desisen finis se ol man ya bambae oli ded olwe ,mo oli no moa save laef bakegen samtaem? Nogat. ?From wanem yumi talem olsem?

7. ?Yumi no save wanem long saed blong ol man we oli ded long bigfala wota we i ron, mo long faet ya long Kenan? (Yu luk pija.)

7 Yumi no save olsem wanem Jehova i jajem ol man ya wanwan mo yumi no save sipos ol man we hem i kilim olgeta, oli gat janis blong save hem mo tanem tingting blong olgeta o nogat. Long stori blong bigfala wota we i ron, Baebol i talem nomo se Noa i wan “prija blong stret fasin.” (2 Pita 2:5) Be hem i no talem se taem Noa i stap bildim bigfala sip ya, hem i traem blong prij long olgeta man long wol. Mo tu, yumi no save sipos ol man nogud ya we oli laef long Kenan, oli gat janis blong save Jehova mo tanem tingting blong olgeta o nogat.

Noa mo famle blong hem oli stap wokem bigfala sip. Yumi no save sipos long taem ya, Noa i mekem wan plan blong traem prij long evri man long wol bifo we Bigfala Wota i ron (Haf 7)


8. ?Yumi no save wanem long saed blong ol man Sodom mo Gomora?

8 ?Olsem wanem long ol man ya we Jehova i spolem olgeta long Sodom mo Gomora? Gudfala man ya Lot, i stap wetem olgeta. ?Yumi gat pruf se Lot i prij long olgeta evriwan? Nogat. I tru se i gat sam rabis man. ?Be olgeta evriwan oli save samting we i stret mo samting we i no stret? Nogat. Baebol i talem se i gat wan bigfala grup blong ol man we oli wantem tumas blong repem ol gest we oli kam long haos blong Lot. Long grup ya i gat “ol boe i go kasem ol olfala.” (Jen. 19:4; 2 Pita 2:7) ?I tru se Jehova God we i gat sore, i mekem desisen finis se evri man ya bambae oli no moa save laef bakegen? Nogat, from we Jehova i talem long Ebraham se i no gat ten stret man nomo long taon ya. (Jen. 18:32) I tru se i gat ol man we oli no stret. Taswe, i stret nomo we Jehova i kilim i ded olgeta from ol rabis fasin blong olgeta. Be, ?yumi save talem se i no gat wan long olgeta we bambae i laef bakegen wetem ‘ol man ya we oli no stret’? !Nogat! Yumi no save talem olsem, from yumi no sua.

9. ?Yumi no save wanem long saed blong Solomon?

9 Baebol i tokbaot sam gudfala man tu we oli kam ol rabis man. Wan eksampol, hemia King Solomon. Hem i save Jehova mo se yumi mas wosipim Jehova nomo, mo Jehova i blesem hem bigwan. Be biaen, Solomon i stat blong wosipim ol giaman god. Mo hemia i mekem Jehova i kros tumas nao i mekem trabol i kasem ol man Isrel blong plante yia. Be taem Solomon i ded, Baebol i talem se hem “i go spel wetem ol olfala blong hem,” we hemia i minim ol gudfala man olsem Deved. (1 King 11:​5-9, 43; 2 King 23:13) ?Olsem wanem? ?Hemia i min se Solomon i save laef bakegen? Baebol i no talem. Mo maet sam man oli ting se Solomon i save laef bakegen from we Baebol i talem se, “taem man i ded, hem i fri long olgeta sin blong hem.” (Rom 6:7) Hemia i tru, be i no min se evri man we i ded oli gat raet blong laef bakegen. Laef bakegen i wan presen we i kam long God, mo hem i givim nomo long ol man we hem i wantem se oli gat janis blong wosipim hem olwe. (Job 14:​13, 14; Jon 6:44) Taswe, ?olsem wanem long Solomon? ?Bambae hem i kasem presen ya? Jehova nomo i save, yumi no save. Samting we yumi save, hemia se Jehova bambae i mekem samting we i stret.

SAMTING WE YUMI SAVE

10. ?Jehova i wantem se wan man i ded? (Esikel 33:11) (Mo tu, yu luk pija.)

10 Ridim Esikel 33:11. Fasin we Jehova i folem blong jajem ol man i soemaot klia long yumi filing we hem i gat. Aposol Pita i talem bakegen ol tok we profet Esikel i raetem, i se: “Jehova . . . i no wantem se wan man i ded.” (2 Pita 3:9) Ol tok ya oli save mekem yumi harem gud, from yumi save se Jehova i no kwik blong kilim wan man i ded blong olwe. Be sipos hem i mekem olsem, hem i mekem from wan gudfala risen. Jehova i gat bigfala sore mo hem i soemaot fasin ya taem hem i luk se i stret.

Taem ol man we oli no stret oli laef bakegen, bambae oli gat janis blong kasemsave long Jehova (Haf 10)


11. ?Hu bambae i no moa laef bakegen, mo olsem wanem yumi save samting ya?

11 ?Yumi save wanem long saed blong ol man we bambae oli no laef bakegen? Baebol i tokbaot sam eksampol nomo. b Jisas i talem se Judas Iskariot bambae i no moa laef bakegen. (Mak 14:21; Jon 17:12)  c Judas i save se samting we hem i mekem i go agensem Jehova mo Jisas, be hem i gohed nomo i mekem. (Mak 3:29)  d Jisas i talem tu se sam lida blong skul we oli agensem hem bambae oli ded mo oli no moa save laef bakegen. (Mat. 23:33) Mo aposol Pol i givim woning se ol man blong apostasi we oli no wantem tanem tingting blong olgeta, bambae oli no laef bakegen.—Hib. 6:​4-8; 10:29.

12. ?Yumi save wanem long fasin blong Jehova blong gat sore? Talem sam eksampol.

12 Olsem we yumi bin luk, Jehova i gat bigfala sore. ?Be olsem wanem hem i soemaot se hem “i no wantem se wan man i ded”? Traem tingbaot. Jehova i soemaot sore long sam man olsem Deved we oli mekem sam bigfala sin. Deved i mekem adaltri, mo i kilim man i ded. Be hem i tanem tingting blong hem. Taswe, Jehova i sore long hem mo i fogivim hem. (2 Saml. 12:​1-13) King Manase tu i mekem plante nogud samting long laef blong hem. Be Jehova i sore long hem, mo i fogivim hem from we hem i tanem tingting blong hem. (2 Kron. 33:​9-16) Ol eksampol ya oli soemaot long yumi se, Jehova i save soemaot sore long man taem i luk se i gat gudfala risen blong mekem olsem. Bambae hem i mekem ol man olsem oli laef bakegen, from we oli luksave se oli bin mekem sam bigfala sin mo oli tanem tingting blong olgeta.

13. (1) ?From wanem Jehova i sore long ol man Nineve? (2) ?Jisas i talem wanem long saed blong ol man Nineve?

13 Yumi save se Jehova i sore tu long ol man Nineve. God i talem long Jona se: “Mi mi luk finis ol nogud fasin blong olgeta.” Be taem oli tanem tingting blong olgeta from sin blong olgeta, Jehova i fogivim olgeta. Hem i sore moa long ol man Nineve i bitim Jona. Jona i kros tumas, be Jehova i mekem hem i tingbaot se ol man Nineve “oli no save nating wanem i stret mo wanem i no stret.” (Jona 1:​1, 2; 3:10; 4:​9-11) Biaen, Jisas i yusum eksampol ya blong tijim yumi se Jehova i gat jastis mo sore. Jisas i talem se “long Dei Blong Jajmen,” ol man Nineve we oli tanem tingting blong olgeta “bambae oli laef bakegen.”—Mat. 12:41.

14. ?I minim wanem se ol man Nineve bambae “oli girap blong kasem jajmen”?

14 ?I minim wanem se ol man Nineve bambae “oli girap” blong kasem “jajmen”? Jisas i talem se long fiuja ol man bambae “oli girap blong kasem jajmen.” (Jon 5:29) Hem i stap tokbaot rul blong hem long Wan Taosen Yia, we long taem ya “ol man we oli stret wetem ol man we oli no stret,” bambae oli laef bakegen. (Wok 24:15) Ol man we oli no stret, bambae “oli girap blong kasem jajmen.” Hemia i min se afta we oli laef bakegen, Jehova mo Jisas bambae i luk mo jekem sipos oli stap obei mo folem ol tijing blong Jehova o nogat. Sipos wan man Nineve we i laef bakegen i no wantem wosipim Jehova, bambae Jehova i no save letem hem i laef olwe. (Aes. 65:20) !Be olgeta we oli jusum blong wosipim Jehova, bambae oli gat janis ya blong laef gogo i no save finis!—Dan. 12:2.

15. (1) ?From wanem yumi mas sakemaot tingting ya se i no gat wan man Sodom mo Gomora bambae i laef bakegen? (2) ?Olsem wanem blong kasemsave long ol tok we i stap long Jud 7? (Yu luk bokis ya “ ?Jud i Minim Wanem?”)

15 Taem Jisas i tokbaot ol man Sodom mo Gomora, hem i talem se “long Dei Blong Jajmen,” bambae i moa isi long olgeta i bitim ol man we oli no wantem lesin long hem mo ol tijing blong hem. (Mat. 10:​14, 15; 11:​23, 24; Luk 10:12) ?Hem i minim wanem? Maet yumi gat tingting ya se Jisas i bitim mak long toktok blong hem, taem hem i tokbaot ol man Nineve se oli gud moa i bitim ol man long taem blong hem. e Be i no olsem, i luk olsem se Jisas i wantem makem wan impoten poen taem i tokbaot ol man Sodom mo Gomora. “Dei Blong Jajmen” we Jisas i stap tokbaot, hem i semfala dei blong jajmen we hem i talem se bambae i kasem ol man Nineve. Ol man Sodom mo Gomora oli olsem ol man Nineve we oli mekem plante nogud samting. Be ol man Nineve oli gat janis blong tanem tingting blong olgeta. Jisas i talem tu se ol man bambae “oli girap blong kasem jajmen.” Mo hemia i minim tu “olgeta we oli mekem ol rabis samting.” (Jon 5:29) Taswe, i luk olsem se maet sam man Sodom mo Gomora, oli gat hop ya blong laef bakegen. Mo maet yumi gat janis blong tijim olgeta blong oli save Jehova mo Jisas Kraes.

16. ?Olsem wanem yumi save se Jehova bambae i jusum gud ol man we bambae hem i mekem oli laef bakegen? (Jeremaea 17:10)

16 Ridim Jeremaea 17:10. Vas ya i tokbaot samting we yumi save hemia se: Oltaem Jehova i ‘stap jekemgud hat blong ol man, mo i stap skelem ol tingting we oli haed.’ Taem yumi tokbaot laef bakegen long fiuja, yumi sua fulwan se oltaem Jehova bambae i “givim pei long man folem ol fasin blong hem.” Jehova bambae i mekem i strong long man taem hem i luk se i nidim. Be, hem i save soem sore long man tu sipos hem i luk se i stret blong mekem olsem. !Taswe, yumi neva mas talem se wan man i no save laef bakegen sipos Baebol i no talem eni samting long saed ya!

“JAJ BLONG OLGETA MAN LONG WOL” BAMBAE I “MEKEM SAMTING WE I STRET”

17. ?Wanem fiuja blong ol man we oli ded?

17 Stat long taem we Adam mo Iv i joenem Setan mo oli rebel agensem Jehova God, plante bilian man oli stap ded. !‘Enemi ya ded,’ i stap tekemaot laef blong plante man! (1 Kor. 15:26) ?Wanem bambae i hapen long olgeta ya? Wan smol namba, hemia 144,000 man, bambae oli laef bakegen long heven olsem ol spirit man. (Rev. 14:1) Be wan bigfala namba blong ol gudfala man mo woman we oli lavem Jehova, bambae oli stap insaed long grup blong ‘ol man we oli stret we bambae oli laef bakegen,’ mo bambae oli stap long wol ya blong olwe, sipos oli gohed blong holemstrong long Jehova long Wan Taosen Yia Rul Blong Kraes, mo long taem ya we Setan i traem ol man laswan. (Dan. 12:13; Hib. 12:1) Mo tu, long taem ya, “ol man we oli no stret,” hemia i minim olgeta we oli neva save Jehova o olgeta we oli stap “mekem ol rabis samting,” bambae oli gat janis blong jenisim ol fasin blong olgeta mo oli kam ol gudfala man blong Jehova. (Luk 23:​42, 43) Be ol rabis man we oli gohed blong rebel agensem Jehova mo stamba tingting blong hem, Jehova bambae i jusum blong oli no moa laef bakegen samtaem.—Luk 12:​4, 5.

18-19. (1) ?From wanem yumi sua se Jehova bambae i jajem gud ol man we oli ded? (Aesea 55:​8, 9) (2) ?Bambae yumi tokbaot wanem long nekis stadi?

18 Yumi save sua fulwan se taem Jehova i jajem ol man, oltaem hem i mekem samting we i stret. Ebraham i kasemsave gud se Jehova, “Jaj blong olgeta man long wol” i mekem samting we i stret, hem i waes mo i gat sore. Hem i trenem Boe blong hem mo i givim wok ya blong jajem ol man long hem. (Jon 5:22) Jehova mo Jisas i savegud samting we i stap long hat blong ol man. (Mat. 9:4) !Taswe, taem tufala i jajem ol man, oltaem tufala i mekem “samting we i stret”!

19 I gud yumi gat strong tingting blong trastem Jehova mo ol desisen blong hem. !Yumi luksave se yumi no naf blong jajem ol man, be Jehova nomo i naf blong mekem wok ya! (Ridim Aesea 55:​8, 9.) From samting ya, yumi mas trastem Jehova mo Jisas, mo letem tufala nomo i jajem olgeta man. Mo tu, yumi save se King blong yumi Jisas, bambae i folem gud fasin blong Papa blong hem blong gat sore mo jajem ol man folem jastis. (Aes. 11:​3, 4) ?Be olsem wanem Jehova mo Jisas bambae i jajem ol man long taem blong bigfala trabol? ?Wanem samting we yumi no save? ?Mo wanem samting we yumi save? Long nekis stadi bambae yumi ansarem ol kwestin ya.

SINGSING 57 Prij Long Olkaen Man

b Blong save long saed Adam, Iv, mo Ken, yu luk Wajtaoa blong 1 Jenuware 2013, pej 12, fut.

c “Toktok ya we i stap long Jon 17:12 se “man ya we i blong lus nomo,” i min se taem Judas i ded, bambae hem i ded olwe we i no moa gat hop blong laef bakegen.”

d Yu luk atikol ya “?Wanem Sin Ya We God i No Save Fogivim?” we i stap long jw.org, o long Wajtaoa blong 1 Ogis 2007, pej 4.

e Sipos wan man i toktok nao i talem wan samting long wan fasin we i bitim mak, hemia from we hem i wantem makem wan impoten poen, be yumi no mas tekem stret olsem we hem i talem. Be samting we Jisas i talem long saed blong Sodom mo Gomora i tru, mo hem i no talem long wan fasin we i bitim mak.