Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 19

MWENGE 22 Janea di máboka—di ye!

Nje di bino̱ jombwea mbadi Yehova a me̱nde̱no̱ kaise̱ bato o kie̱le̱ ni maye̱ e?

Nje di bino̱ jombwea mbadi Yehova a me̱nde̱no̱ kaise̱ bato o kie̱le̱ ni maye̱ e?

[Yehova] . . . a si mapula ná dongo ba bumbe.”2 PET. 3:9.

O DIN JOKWA

Je ná di be̱ mbaki ná ponda Yehova a me̱nde̱no̱ kaise̱ bato o kie̱le̱ ni maye̱, a me̱nde̱ bola nje e te̱m ná sim.

1. Njika mambo ma mweńa ma mabolane̱ o nin pond’asu e?

 O NIN pond’asu mambo ma mweńa jita me o bolane̱! Buńa te̱ di me̱ne̱ ne̱ni bedinge̱ ba Bibe̱l be malondano̱. K’eyembilan di me̱ne̱ ewe̱nji ye oteten a “kiṅ’a pongo” na “kiṅ’a mikondo” o bia nja nu maneye̱ wase. (Dan. 11:40) Je o je̱ne̱ ne̱ni myango ma bwam ma Janea la Loba myeno̱ langwabe̱ o wase ńe̱se̱ o mbadi ni si ta ni máje̱ne̱ne̱, na ne̱ni lodun la bato leno̱ o kasa mo̱. (Yes. 60:22; Mat. 24:14) Di makusa pe̱ da la mudī njoasoa “o ponda ńangame̱n.”—Mat. 24:45-47.

2. Njika mbaki jeno̱ ná di be̱ne̱, nde nje pe̱ jangame̱nno̱ jemba e?

2 Yehova a mabenga jongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ so̱ṅtane̱ la bwam la mambo ma mweńa ma me̱nde̱ bolane̱ son a ponda. (Min. 4:18; Dan. 2:28) Di be̱ mbaki ná obiana ndenge̱ ninde̱ne̱ e mabotea, di me̱nde̱ bia nje ye̱se̱ jangame̱nno̱ bia ná di we̱le̱ lembe̱ ni pond’a ndutu di kombe̱ pe̱ jalatane̱ lasu. Nde jangame̱n jemba ná mambo mō̱ me mena di si bino̱ jombwea kie̱le̱ ni maye̱. O din jokwa di me̱nde̱ teleye̱ ońola nje di wanno̱ mpo̱ngulan o so̱ṅtane̱ lasu jombwea mambo mō̱ ma me̱nde̱ bolane̱ son a ponda. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea ońola mambo mō̱ mena di bino̱ jombwea kie̱le̱ ni maye̱, na nje Sango asu ńe o mo̱ń a me̱nde̱no̱ bola.

NJE DI SI BINO̱

3. Kwaṅ, di ta nde di kwala ná nje jombwea ponda bato ba si me̱nde̱no̱ pe̱ be̱ne̱ epolo o botea bolea Yehova e, ońola nje pe̱ di tano̱ di kwala nika e?

3 Kwaṅ, di ta di kwala ná ndenge̱ ninde̱ne̱ e botedi te̱, bato ba si me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ epolo o botea bolea Yehova, ba me̱nde̱ pe̱ wo̱ o Armagedon. Di ta nde di kwala nika ońolana di ta jo̱nge̱le̱ ná myango ma mpupe ma dibumbe mi ta nde edinge̱ding’a nje e me̱nde̱ bolane̱ o nin pond’asu. K’eyembilan di ta jo̱nge̱le̱ ná ka nje te̱ Yehova a kwese̱no̱ jo̱mbe̱ la elimbi obiana mpupe mu mabotea, mulemlem pe̱ nde a me̱nde̱no̱ “kwese̱ jo̱mbe̱” ońola nin was’a Satan o bebotedi ba ndenge̱ ninde̱ne̱; na nika e bola ná bato ba si be̱ne̱ pe̱ epolo o sungabe̱.—Mat. 24:37-39.

4. Ońola nje di si makwalano̱ pe̱ ná myango ma mpupe ma dibumbe mi ta nde edinge̱ding’a nje e me̱nde̱ bolane̱ o nin pond’asu e?

4 Mo̱ e te̱nge̱n ná di kwale ná lambo te̱ lena di tombi o pond’a mpupe ma dibumbe di ta nde edinge̱ding’a lambo di me̱nde̱ bolane̱ o nin pond’asu e? Jalabe̱ le nde ná ke̱m. Ońola nje e? Ońolana epas’a Bibe̱l to̱ ewo̱ e si masue̱le̱ di jo̱nge̱le̱. a Ye mbale̱ ná Yesu a kobisane̱ “mińa ma Noa” na pond’a byukedi bao. Nde a si kwali ná nje ye̱se̱ e bolane̱ o mińa ma Noa e me̱nde̱ be̱ne̱ belondisedi o kie̱le̱ ni maye̱, k’eyembilan ponda Yehova a kwese̱no̱ jo̱mbe̱ la elimbi. Nde nik’e si mapula kwala ná di titi ná di busane̱ belēdi o myango ma Noa na mpupe ma dibumbe.

5. (a) Nje Noa a bolino̱ obiana mpupe mu mabotea e? (Bonahebe̱r 11:7; 1 Petro 3:20) (b) Njika mambo me bowan oteten a dikalo la Noa na ebol’asu ya dikalo o nin we̱nge̱ e?

5 Ponda Noa a sengino̱ mwe̱ndi ma Yehova, a lee̱le̱ ná a dube̱ mo̱ ebanja a longi elimbi. (Langa Bonahebe̱r 11:7; 1 Petro 3:20.) Mulemlem pe̱, bato bena ba masenge̱ myango ma bwam ma Janea la Loba bangame̱n we̱le̱ o ebolo nje ba sengino̱. (Bbol. 3:17-20) Petro a bele̱ Noa ná “mulangwed’a te̱me̱ la sim.” (2 Pet. 2:5) Nde ka nje te̱ di kwalino̱ o jokwa di tombi, di si bi nga Noa a ta a te̱se̱ ebol’a dikalo o bwam ba tapa bato be̱se̱ ba ta longe̱ o wase ni ponda, obiana mpupe ma dibumbe mu mapo̱. O nin we̱nge̱ di mano̱ngo̱ dongo o ebol’a dikalo e te̱se̱be̱ o wase ńe̱se̱, di mabola pe̱ nika na ko̱di ńe̱se̱. Nde to̱ na miwe̱n masu me̱se̱, di si me̱nde̱ we̱le̱ te̱ye̱ moto te̱ dikalo obiana su di mapo̱. Ońola nje e?

6-7. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná di si me̱nde̱ we̱le̱ langwea moto te̱ ńe o wase myango ma bwam obiana su di mapo̱ e?

6 Jombweye nje Yesu a kwalino̱ jombwea ebol’asu ya dikalo. A bīse̱ ná myango ma bwam mi me̱nde̱ langwabe̱ “o wase ńe̱se̱ o be̱ mboṅ ońola matumba me̱se̱.” (Mat. 24:14) Y’edinge̱ ye o londa we̱nge̱ o mbadi ni si ta ni máje̱ne̱ne̱. Mwe̱ndi ma Janea mwe o langwabe̱ o buka 1 000 leme̱; bato jita o wase ńe̱se̱ pe̱ be ná ba bia mo̱ tongwea na mulomba masu jw.org.

7 Nde Yesu a langwedi pe̱ bokwedi bao ná ba si me̱nde̱ “domse̱ mindi,” to̱ te̱ye̱ moto te̱ dikalo obiana a mapo̱. (Mat. 10:23; 25:31-33) Be byala ba Yesu be malee̱ ná o nin pond’asu, di si me̱nde̱ we̱le̱ te̱ye̱ moto te̱ ńe o wase dikalo obiana a mapo̱ kaise̱ wase. O nin we̱nge̱, lodun la bato lo maja o bepolo di titino̱ wonja o te̱ dikalo. O sumo te̱ nika, buńa te̱ bebwea ba bana be mayabe̱ minuti te̱. Di mabola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o langwea bato ba “bekombo be̱se̱ na mbia na leme̱” myango ma bwam. (Bbī. 14:6) Nde mbale̱ ńe nde ná di si me̱nde̱ we̱le̱ langwea moto te̱ ńe o wase myango ma bwam obiana su di mapo̱.

8. Njika myuedi jeno̱ ná di baise̱ jombwea mbadi Yehova a me̱nde̱no̱ kaise̱ bato e? (Ombwa pe̱ maduta.)

8 Je so̱ ná di baise̱ min myuedi: Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ ba bena ba si me̱nde̱ kuse̱ epolo o senga myango ma bwam obiana ndenge̱ ninde̱ne̱ e mabotea e? Nje Yehova na Mun’ao, ńena a po̱sino̱ o kaise̱ bato, ba me̱nde̱no̱ bola ońol’abu e? (Yohane 5:19, 22, 27; Bbol. 17:31) Epas’a Bibe̱l e masue̱le̱ din jokwa e makwala ná Yehova “a si mapula ná dongo ba bumbe.” Nde a mapula nde ná “be̱se̱ bate̱le̱.” (2 Pet. 3:9; 1 Tim. 2:4) To̱ná di bino̱ ma mambo jombwea Yehova, a si bedi langwea biso̱ ne̱ni a me̱nde̱no̱ kaise̱ bato bena ba si kusi epolo o senga myango ma bwam. A titi pe̱ to̱ eto̱m o langwea biso̱ mambo me̱se̱ jombwea nje a bolino̱ to̱ a me̱nde̱no̱ bola.

Ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ kaise̱ ba bena ba si me̱nde̱ kuse̱ epolo o senga myango ma bwam obiana ndenge̱ ninde̱ne̱ e mabotea e? (Ombwa dongo 8) c


9. Nje Yehova a bīse̱no̱ biso̱ o Bibe̱l e?

9 O Eyal’ao, Yehova a bīse̱ biso̱ mambo mō̱ a me̱nde̱no̱ bola. K’eyembilan Bibe̱l e malangwea biso̱ ná Yehova a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ “basite̱m ná sim” bena ba si kusi epolo o jokwa myango ma bwam na tukwa pe̱ bedangwedi babu. (Bbol. 24:15; Lukas 23:42, 43) Nik’e matute̱le̱ biso̱ o baise̱ myuedi ma mweńa mipe̱pe̱.

10. Njika myuedi mipe̱pe̱ jeno̱ ná di be̱ne̱ e?

10 Mo̱ bato be̱se̱ bena ba me̱nde̱ wo̱ o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱ ba me̱nde̱ nde ńamsabe̱ ngedi po̱ ońola ye̱se̱ esibe̱ be̱ne̱ dipita la bepumbwedi e? Bibe̱l e mateleye̱ biso̱ ná bwē ná bate̱nge̱ne̱ Yehova bena ba me̱nde̱ ńamsabe̱ na mo̱ na milo̱ṅ mao ma bila o Armagedon ba si me̱nde̱ pumbwabe̱le̱. (2 Tes. 1:6-10) Nde nje e me̱nde̱ po̱ye̱ bato bape̱pe̱ bena ba me̱nde̱ wo̱ ońola njo̱m ipe̱pe̱ o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱ e? K’eyembilan bō̱ be ná ba wo̱ o njo̱m a diboa, bodun, aksidan, to̱ bwabe̱ na bato bape̱pe̱. (Mul. 9:11; Sak. 14:13) Mo̱ ba bato pe̱ be ná ba be̱ o muso̱ngi ma “basite̱m ná sim” bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o was’a peńa e? Di si bi.

NJE DI BINO̱

11. Bupisane̱ nje bato ba me̱nde̱no̱ kaisabe̱ o Armagedon e?

11 Di bi mambo jita jombwea nje e me̱nde̱ bolane̱ o kie̱le̱ ni maye̱. Di bi k’eyembilan ná o Armagedon, bato ba me̱nde̱ nde kaisabe̱ bupisane̱ bedangwedi ba tano̱ ba be̱ne̱ o mbasan ma bonasango ba Kristo. (Mat. 25:40) Ba bena ba me̱nde̱ langabe̱ ka mido̱ngi be nde bato bena ba sue̱le̱ kriste̱n yo̱kisabe̱ name̱ne̱ pe̱ na Kristo. Di bi pe̱ ná ponda ndenge̱ ninde̱ne̱ e me̱nde̱no̱ botea, ke̱ bonasango ba Kristo bō̱ ba dia o wase; ba me̱nde̱ nde no̱ngo̱be̱ o mo̱ń son a ponda oboso ba bebotedi ba Armagedon. Etum te̱ bonasango ba Kristo ba diano̱ o wase, bato ba milema mi sibi be ná ba be̱ne̱ epolo o sue̱le̱ babo̱ na ebolo yena ba mabolano̱. (Mat. 25:31, 32; Bbī. 12:17) Ońola nje yi mbale̱ yeno̱ mweńa e?

12-13. Nje bato bō̱ ba me̱nde̱no̱ bola yen ebe ponda ba me̱nde̱no̱ je̱ne̱ ńamsabe̱ la “Babilon ninde̱ne̱” e? (Ombwa pe̱ maduta.)

12 To̱ ombusa bebotedi ba ndenge̱ ninde̱ne̱, yen ebe bato bō̱ bena ba me̱nde̱ je̱ne̱ ńamsabe̱ la “Babilon ninde̱ne̱” ba me̱nde̱ jo̱nge̱le̱ ná mimbu jita oboso ba ponda Mboṅ a Yehova i ta i langwa ná nik’e me̱nde̱ bolane̱. Mo̱ je̱ne̱ la ma mambo le ná di tute̱le̱ bō̱ o tukwa na o lata na tumba la Yehova e?—Bbī. 17:5; Hes. 33:33.

13 Nika nde mambo ma tombino̱ o Egipto o mińa ma Mose. Bibe̱l e makwala ná “jita la beje̱je̱ ba bato” be ta bala na Bonaisrael ponda ban ba busino̱ o Egipto. (Bbū. 12:38) Pondapo̱ bō̱ babu ba botedi nde dube̱ Yehova ponda be̱nno̱ belondisedi ba dom la mitakisan Mose a tano̱ a bīse̱. Yete̱na mulemlem ma lambo mu bolane̱ ombusa ńamsabe̱ la Babilon ninde̱ne̱, mo̱ di me̱nde̱ linga, jo̱nge̱le̱ ná nik’e si te̱nge̱n ná bato ba kase nde mbale̱ ponda to̱ ininga obiana su di mapo̱ ba be̱ne̱ pe̱ epolo o jingea o was’a peńa e? Tomtom! Di mapula jembilane̱ Sango asu ńe o mo̱ń, ńena ńe nde “Loba la muyao na ndolo, muńo̱ngo̱ o malinga, m’bwaṅ o ndedi na mbale̱.” bBbū. 34:6.

Bato bō̱ ba me̱nde̱ je̱ne̱ ńamsabe̱ la “Babilon ninde̱ne̱” ba me̱nde̱ jo̱nge̱le̱ ná Mboṅ a Yehova i ta i mákwalea ońol’ao etum a ponda (Ombwa mongo 12-13) d


14-15. Mo̱ ponda ńena moto a mawo̱no̱ to̱ epolo a majano̱ nde ba mabole̱ ná a be̱ne̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea to̱ ke̱m e? Bola beteledi. (Myenge 33:4, 5)

14 Ponda iwo̱ bonasango na bonańango bō̱ ba mabe̱ ba kwala jombwea elong’abu ya mbia e si maboleye̱ Yehova ná: “Yete̱na a wedi obiana ndenge̱ ninde̱ne̱ e mabotea, nik’e si mabe̱ bobe; ebanja na nika e ná a be̱ne̱ dipita la bepumbwedi.” Ye̱ke̱i te̱, ba si makwala nika na mo̱nge̱le̱ ma bobe. Nde seto̱ ponda ńena moto a mawo̱no̱ nde e mabole̱ ná a be̱ne̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea to̱ ke̱m. Yehova e nde Mukaisedi ńe ná ke̱nge̱nge̱; ponda ye̱se̱ pe̱ bedomsedi bao be bwam be te̱m pe̱ ná sim. (Langa Myenge 33:4, 5.) Je ná di be̱ mbaki ná “Mukaised’a wase ńe̱se̱” a me̱nde̱ bakwa ka ni te̱m.—Bbot. 18:25.

15 E te̱nge̱n pe̱ o kwala ná seto̱ epolo moto a majano̱ nde e mabole̱ ná a be̱ne̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea to̱ ke̱m. Di titi ná jo̱nge̱le̱ ná Yehova a me̱nde̱ langa lodun la bato ka “mbodi,” buka te̱ ońolana ban ba maja o bekombo owe̱ni ba si kusino̱ epolo to̱ buńa o senga mwe̱ndi ma Janea. (Mat. 25:46) Mukaised’a wase ńe̱se̱ nu te̱m ná sim a mombwea mō̱ ńabu te̱ buka nje biso̱ jeno̱ ná di bola. Di si bi ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ die̱le̱ mambo o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱. Yen ebe bō̱ babu ba me̱nde̱ kusa epolo o jokwa o bia Yehova, o dube̱ mo̱ na o te̱me̱ye̱ o mudi mao ponda ba me̱nde̱no̱ je̱ne̱ ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ bīse̱ bosangi bao oboso ba matumba me̱se̱.—Hes. 38:16.

Ombusa bebotedi ba ndenge̱ ninde̱ne̱, . . . mo̱ je̱ne̱ la ma mambo le ná di tute̱le̱ bō̱ o tukwa e?

16. Nje jokono̱ jombwea Yehova e? (Ombwa pe̱ duta.)

16 Jokwa lasu la Bibe̱l di lee̱ biso̱ ná bato ba benama be Yehova tiki jita. A boli longe̱ la Mun’ao ná biso̱ be̱se̱ di be̱ne̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea. (Yohane 3:16) Yehova a lee̱le̱ biso̱ be̱se̱ ndol’ao ńa ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱. (Yes. 49:15) A bi mō̱ ńasu te̱ na dina lao. A bi mō̱ ńasu te̱ bwambwam kańena e po̱i te̱ ná di wo̱, e ná a pumbwe̱le̱ biso̱ a bola pe̱te̱ biso̱ besengedi basu na nje ye̱se̱ e mabole̱ ná di be̱ pat’a moto jeno̱! (Mat. 10:29-31) Na mbale̱, di be̱n njo̱m a bwam o be̱ mbaki ná Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń a me̱nde̱ kaise̱ moto te̱ o mbadi ńe ná ke̱nge̱nge̱, ebanja e nde Loba la dibie̱, te̱me̱ la sim, na ndedi.—Yak. 2:13.

Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ kaise̱ moto te̱ o mbadi ńe ná ke̱nge̱nge̱, ebanja e nde Loba la dibie̱, te̱me̱ la sim, na ndedi (Ombwa dongo 16)


17. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o jokwa di mabupe̱ e?

17 Tatan di mábatano̱ so̱ṅtane̱ mbale̱ iwo̱ o mbad’a bwam, nik’e mongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ ná ebol’asu ya dikalo ye musunga tobotobo o nin we̱nge̱. Ońola nje di makwalano̱ nika e? Nje pe̱ e matute̱le̱ biso̱ o benga te̱ dikalo na ko̱di ńe̱se̱ e? Di me̱nde̱ jalabe̱ mi myuedi o jokwa di mabupe̱.

MWENGE 76 O masenga nde nē̱?

a Ná o bie ońola nje di wanno̱ mu mpo̱ngulan, ombwa mulopo ma jokwa “Tu as trouvé bon d’agir ainsi” o Njongo a Betatedi ńa fre̱nsi ńa 15 ma So̱ṅe̱ 2015, map. 7-11.

b Ombusa ńamsabe̱ la Babilon ninde̱ne̱, baboledi ba Yehova be̱se̱ ba me̱nde̱ kekisabe̱ ponda Gog ńa Magog a me̱nde̱no̱ ko̱ye̱ babo̱. Di kekise̱ di me̱nde̱ pe̱ tapa ba be̱se̱ ba me̱nde̱ late̱ na tumba la Loba ombusa ńamsabe̱ la Babilon ninde̱ne̱.

c BETELEDI BA MADUTA: Maduta malalo ma malee̱ bete̱medi bena be ná be bola ná bato bō̱ ba si senga dikalo lasu: (1) Muto mō̱ nu maje̱ owe̱ni ebas’a boso ya ekombo e mabolano̱ ná di titi ná di te̱ dikalo na bo̱bise̱ la ńolo, (2) babaedi ba maje̱ o ekombo owe̱ni ebol’asu ya dikalo yeno̱ owas’a mwekan, di matakisabe̱no̱ pe̱, na (3) moto nu maje̱ o epolo yena e po̱ti na owe̱ni yeno̱ ndutu jita o wala.

d BETELEDI BA DUTA: Eso̱mb’a muto yena yembe̱ o bolea Yehova ye o jo̱nge̱le̱ nje yokono̱ jombwea beńamsedi ba “Babilon ninde̱ne̱.” E tuko so̱ mo̱nge̱le̱ na mo̱ e timba omboa bayedi bao bena be Mboṅ a Yehova. Mambo ka man ma me̱nde̱ te̱ bolane̱, e me̱nde̱ pula ná jembilane̱ Sango asu ńe o mo̱ń ńena ńe ndedi, di bwe pe̱ muńe̱nge̱ ná mubole̱ bobe ate̱le̱.