Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

ARTICLE TI MANDANGO NI 19

BIA 22 A dü Royaume ni awe, e ye si aga!

Nyen la e hinga na ndö ti fango ngbanga ti Jéhovah so ayeke ga?

Nyen la e hinga na ndö ti fango ngbanga ti Jéhovah so ayeke ga?

‘Jéhovah aye si a futi zo oko pëpe.’​—2 PI. 3:9.

KOTA TËNË TI ARTICLE NI

E peut ti duti sûr so fango ngbanga ti Jéhovah ayeke duti ande na lege ni.

1. Ngbanga ti nyen la e peut ti tene so e yeke vivre na mbeni ngoi so ayeke nde mingi?

 E YEKE vivre na mbeni ngoi so ayeke nde mingi. Lango oko oko aprophétie ti Bible ayeke ga tâ tënë na lê ti e. Na tapande, e bâ so “gbia ti nord” na “gbia ti sud” ayeke tiri na mba ti duti na komandema (Dan. 11:​40, kete tënë na gbe ni). E bâ nzoni tënë ti Royaume ti Nzapa ayeke mû ndo mingi ahon ti kozo na azo kutu mingi asoro ti sara na Jéhovah (És. 60:​22; Mat. 24:​14). E yeke wara nga gbâ ti akobe ti yingo “na ngoi ni so alingbi”.​—Mat. 24:​45-​47.

2. Nyen la e peut ti duti sûr na ni? Nyen la e doit ti hinga?

2 Jéhovah angbâ ti aidé e ti comprendre nzoni nda ti akota ye so ayeke si fafadeso (aProv. 4:​18; Dan. 2:​28). E peut ti duti sûr so na ngoi so kota ye ti vundu ayeke komanse ande, e yeke hinga aye kue so e bezoin ti hinga tongaso si e gbu ngangu nga e ngbâ beoko na ngoi ti ngangu so. Me, e doit ti hinga so ambeni ye ayeke dä so e hinga ape na ndö ti aye so ayeke si fafadeso. Na yâ ti article so, e yeke bâ kozoni ndani so e sara changement na ndö ti atënë so e tene lani na ndö ti ambeni ye so ayeke si ande. Na pekoni, e yeke bâ ambeni ye so e hinga na ndö ti aye so ayeke si ande nga e yeke bâ fason so Babâ ti e ti yayu ayeke sara na ye ande.

AYE SO E HINGA APE

3. E tene lani so lawa la azo ayeke wara lege ape ti mä na bê na Jéhovah? E pensé lani tongaso ngbanga ti nyen?

3 Ândö, e tene so tongana kota ye ti vundu akomanse awe, azo so ade ti hinga Jéhovah ape ayeke wara pasa ape ti mû mbage ti lo nga ti sö kuâ na Harmaguédon. E tene lani tongaso ngbanga ti so e pensé so mara ti ye so asi na ngoi ti Kota ngu so apika ayeke si ande na ngoi ti e. Na tapande, e pensé lani so gï tongana ti so zo oko alï lani na yâ ti arche ape na peko ti so Jéhovah akanga yanga ni, zo oko ayeke wara nga ande lege ape ti mä na bê na ­Jéhovah nga ti sö fini ti lo na peko ti so kota ye ti vundu akomanse.​—Mat. 24:​37-​39.

4. Eskê laso e bâ so mbaï ti Kota ngu so apika lani aye ti sara tënë ti mbeni ye so ayeke si ande? Fa ndani so mo tene tongaso.

4 Eskê a yeke nzoni e bâ so mbaï ti ngu so apika lani aye ti sara tënë ti mbeni ye so ayeke si ande? Kiringo tënë ni ayeke ên-ën. Nganga ti nyen? Ngbanga ti so Bible atene tongaso ape. a A yeke tâ tënë so Jésus ahaka lani “ngoi ti Noé” na ngoi so lo yeke duti ande dä. Me lo tene lani ape so aye kue so asi na ngoi ti Noé ayeke kiri ti si ande, na tapande ti ngoi so Jéhovah akanga lani yanga ti arche. Me a ye ti tene ape so e ­lingbi pëpe ti manda ye na lege ti mbaï ti Noé nga na ti Kota ngu so apika lani.

5. (a)Nyen la Noé asara lani kozo ti tene Kota ngu ­apika? (aHébreu 11:7; 1 Pierre 3:​20). (b) Kua ti fango tënë so Noé asara lani ague oko na ti e laso tongana nyen?

5 Na ngoi so Noé amä tënë ti gbotongo mê so Jéhovah atene, lo fa so lo yeke na mabe na lege so lo leke arche. (Diko aHébreu 11:7; 1 Pierre 3:​20.) Legeoko nga, azo so amä nzoni tënë ti Royaume ti Nzapa adoit ti sara ye alingbi na ye so ala mä (Kus. 3:​17-20). Pierre airi Noé “wafango tënë ti ye so ayeke mbilimbili”. (2 Pi. 2:5). Ye oko, tongana ti so e bâ na yâ ti article so ahon, e hinga ape wala Noé afa lani tënë na azo kue so ayeke na ndö ti sese kozo na Kota ngu so apika. Laso, e yeke gi ti fa tënë na azo kue so ayeke na yâ ti dunia na e yapu na sarango ni. Me atâa nyen la e sara, e lingbi pëpe ti fa nzoni tënë na zo oko oko kue so ayeke na ndö ti sese kozo si nda ni aga. Ngbanga ti nyen la e peut ape?

6-7. Ngbanga ti nyen la e peut ti tene so e yeke fa ande nzoni tënë ape na zo oko oko kue so ayeke na ndö ti sese kozo si nda ni aga?

6 Gbu li na ndö ti tënë so Jésus atene na ndö ti kua ti e ti fango tënë. Lo tene lani so a yeke fa ande nzoni tënë “na ndö ti sese kue so azo ayeke dä tongana mbeni tënë ti témoin ndali ti amara kue.” (Mat. 24:​14). Prophétie so aga tâ tënë laso mingi ahon ti kozo. A yeke fa tënë ti Royaume na ayanga ti kodro ahon 1000 nga na lege ti site jw.org, azo mingi na yâ ti dunia apeut ti mä ni.

7 Ye oko, Jésus atene nga lani na adisciple ti lo so ala yeke ‘hunzi pëpe tambela ti ala na yâ ti agbata’ wala ala yeke fa tënë na azo kue ape kozo si lo ga (Mat. 10:​23; 25:​31-33). Atënë ti Jésus so ayeke nga tâ tënë laso. Laso, azo kutu mingi ayeke na ando so e yeke na liberté ti fa tënë dä ape. Na ndö ni, na yâ ti penze-ngbonga oko oko, a yeke dü abébé ngbangbo mingi. E yeke sara ye kue so e peut ti sara ti fa nzoni tënë na “akete mara kue, azo ti ayanga ti kodro kue nga na azo ti kodro kue.” (Apoc. 14:6). Me ti vrai ni, e lingbi pëpe ti fa nzoni tënë na azo kue so ayeke na ndö ti sese kozo si nda ni aga.

8. Hunda wa la e peut ti hunda terê ti e na ni na ndö ti fason so Jéhovah ayeke fâ ande ngbanga ti azo? (Bâ nga afoto.)

8 Mbeni hundango tënë alondo: Ka ti azo so peut-être awara pasa ape ti mä nzoni tënë kozo si kota ye ti vundu akomanse? Jéhovah na Molenge ti lo, so lo mû na lo kua ti fâ ngbanga ti ala, ayeke sara ande ye na ala tongana nyen? (Jean 5:​19, 22, 27; Kus. 17:​31). Versê so ayeke mama-tene ti article so atene so Jéhovah ‘aye si a futi zo oko pëpe’. Me lo ye si “azo kue achangé bê ti ala.” (2 Pi. 3:9; 1 Tim. 2:4). Atâa so e hinga aye so na ndö ti Jéhovah, ade lo tene na e ape tongana nyen la lo yeke fâ ande ngbanga ti azo so ade amä nzoni tënë lâ oko ape. Tâ tënë, lo doit gï ape ti fa na e aye kue so lo sara wala so lo yeke sara ande.

Jéhovah ayeke sara ande tongana nyen na azo so peut-être awara pasa ape ti mä nzoni tënë kozo si kota ye ti vundu akomanse? (Bâ paragraphe 8) c


9. Nyen la Jéhovah afa na e na yâ ti Bible?

9 Na yâ ti Bible, Jéhovah afa na e ambeni ye so lo yeke sara ande. Na tapande, Bible atene na e so Jéhovah ayeke kiri ande na fini azo so ayeke “mbilimbili pëpe” so awara lani pasa ape ti mä nzoni tënë nga ti changé asarango ye ti ala (Kus. 24:​15; Luc 23:​42, 43). Ye so asara si ambeni kota hundango tënë alondo.

10. Ambeni hunda nde wa la alondo?

10 Eskê azo kue so ayeke kui ande na ngoi ti kota ye ti vundu ayeke na beku ti zingo na kuâ ape? Bible afa polele so azo so ayeke awato ti Jéhovah nga so lo na aturugu ti lo ayeke futi ala na ngoi ti Harmaguédon ayeke zingo na kuâ ape (2 aThes. 1:​6-10). Me ka ti ambeni zo nde, na tapande azo so akui na ngoi ti kota ye ti vundu ndali ti so terê ti ala ason, wala ala ga mbakoro wala ndali ti so ala kui na yâ ti accident wala mbeni zo afâ ala? (Zo-ti. 9:​11; Zach. 14:​13). Eskê ambeni zo na popo ti ala apeut ti duti na popo ti azo so ayeke “mbilimbili pëpe” so ayeke zingo ande na kuâ na yâ ti fini dunia? Na nduru tënë, e hinga ape.

AYE SO E HINGA

11. A yeke fâ ande ngbanga ti azo na Harmaguédon alingbi na nyen?

11 E hinga ye mingi na ndö ti aye so ayeke si ande. Na tapande, e hinga so a yeke fâ ande ngbanga ti azo na Harmaguédon alingbi na fason so ala sara ye na mbage ti aita ti Christ (Mat. 25:​40). Azo so a bâ ala tongana ataba ayeke azo so afa so ala mû maboko na Christ nga na aita ti lo. E hinga nga so ambeni ita ti Christ ayeke ngbâ ande na ndö ti sese na peko ti so kota ye ti vundu akomanse; a yeke mû ande ala ti gue na yayu ngoi kete kozo si Harmaguédon akomanse. Na ngoi kue so ambeni ita ti Christ ayeke ngbâ na ndö ti sese, lege ayeke duti dä ti tene azo so aye ti voro Nzapa amû maboko na ala nga na kua so ala yeke sara (Mat. 25:​31, 32; Apoc. 12:​17). Ngbanga ti nyen la tënë so ayeke kota tënë mingi?

12-13. Ambeni zo apeut ti sara ye tongana nyen na ngoi so ala bâ so a futi “Babylone, Ngangu gbata”? (Bâ nga afoto.)

12 Même na peko ti so kota ye ti vundu akomanse, lege ayeke dä ti tene ambeni zo so abâ futingo “Babylone, Ngangu gbata” adabe ti ala so aTémoin ti Jéhovah ayeke sara lani tënë ni aninga awe. Eskê ambeni zo so abâ aye so apeut ti changé bê ti ala?​—Apoc. 17:5; Ézéch. 33:33.

13 Tongana ye tongaso asi, a yeke kpa ande ye so asi lani na Égypte na ngoi ti ­Moïse. Girisa ape so “gbâ ti azo nde nde” amû lani peko ti azo ti Israël na ngoi so ala sigi na Égypte. Peut-être ambeni zo na popo ti ala akomanse ti mä na bê na Jéhovah na ngoi so ala bâ aye ti ngangu bale-oko so Moïse asara tënë ni aga tâ tënë (Ex. 12:​38). Tongana mara ti ye tongaso asi na peko ti so a futi Babylone, Ngangu gbata, eskê bê ti e ayeke son so azo aga ti tene e na ala e voro Jéhovah kete kozo si nda ni aga? Ên-ën! E ye ti sara ye tongana Babâ ti e ti yayu so ayeke “Nzapa so asara nzoni bê na zo nga so abâ mawa ti zo, lo sara ngonzo hio hio pëpe, lo si singo na tâ ndoye nga na tâ tënë”. b​—Ex. 34:6.

Ambeni zo so ayeke bâ ande futingo “Babylone, Ngangu gbata” ayeke dabe ti ala ande so aTémoin ti Jéhovah asara tënë ni aninga awe (Bâ paragraphe 12-13 d


14-15. Eskê ngoi so zo akui na ni wala ndo so lo vivre dä la ayeke sara si lo ngbâ na fini lakue lakue? Fa ndani so mo tene tongaso. (Psaume 33:​4, 5).

14 Na ambeni ngoi, e mä ambeni zo atene: “A yeke nzoni mingi ti tene fami ti mbi akui kozo si kota ye ti vundu akomanse tongaso si a peut ti zingo ande lo na kuâ.” So ayeke biani nzoni bibe. Me ngoi so zo ayeke kui na ni la ayeke sara ande si lo ngbâ na fini lakue lakue ape. Jéhovah ayeke Juge so ayeke mbilimbili-kue: adesizion ti lo ayeke lakue na lege ni. (Diko Psaume 33:​4, 5.) E peut ti duti sûr so “Juge ti sese kue” ayeke sara ande ye so ayeke na lege ni.​—Gen. 18:25.

15 A yeke nga na lege ni ti tene so a yeke pëpe ndo so zo avivre dä la ayeke sara si lo wara fini ti lakue lakue. Jéhovah ayeke tene lâ oko ape so azo kutu mingi ayeke tongana “angasa” gï ndali ti so ndo so ala vivre dä amû lege na ala lâ oko ape ti mä tënë ti Royaume (Mat. 25:​46). Juge ti sese kue so ayeke mbilimbili apensé même mingi na azo so ahon ti so e pensé na ala. E hinga pëpe tongana nyen la Jéhovah ayeke sara ande aye na ngoi ti kota ye ti vundu. Peut-être ambeni zo so ayeke wara ande lege ti manda ye na ndö ti Jéhovah, ti mä na bê na lo nga ti mû mbage ti lo na ngoi so lo yeke sara si iri ti lo aga nzoni-kue na lê ti amara.​—Ézéch. 38:​16.

Na peko ti so kota ye ti vundu akomanse, . . . eskê ambeni zo so abâ aye so asi apeut ti changé bê ti ala?

16. Nyen la e hinga na ndö ti Jéhovah? (Bâ nga afoto.)

16 Na lege ti Bible so e manda, e hinga so Jéhovah abâ fini ti zo na nene ni mingi. Lo mû lani fini ti Molenge ti lo tongaso si e kue e peut ti duti na beku ti ngbâ na fini lakue lakue (Jean 3:​16). E kue e bâ so Jéhovah aye e mingi (És. 49:​15). Lo hinga e oko oko kue na iri ti e. Lo hinga e nzoni mingi, tongaso tongana e kui, lo peut ti zingo e na kuâ ndali ti so lo hinga anzene nzene ye kue na ndö ti e nga na aye kue so ayeke na yâ ti li ti e (Mat. 10:​29-31). Biani, e yeke na nzoni raison ti duti na confiance so Babâ ti e ti yayu so aye e ayeke fâ ande ngbanga ti zo oko oko tâ na lege ni ndali ti so lo yeke na ndara, lo yeke sara ye na lege ni nga lo yeke sara ye na nzoni bê.​—Jacq. 2:13.

E peut ti duti na confiance so Jéhovah ayeke fâ ande ngbanga ti zo oko oko tâ na lege ni ndali ti so lo yeke mbilimbili nga lo yeke sara ye na nzoni bê (Bâ paragraphe 16)


17. Nyen la e yeke bâ na yâ ti article ti peko?

17 Afini fango nda ti ye so asara si e bâ so e doit ti fa tënë hio mingi ahon ti kozo. E tene tongaso ngbanga ti nyen? Nyen la ayeke pusu e ti ngbâ ti fa nzoni tënë sân ti ku? E yeke kiri tënë na ahunda so na yâ ti article ti peko.

BIA 76 Mo pensé nyen, ita?

a Ti hinga ndani so e sara changement so, bâ article “Sarango tongaso anzere na lê ti mo,” so ayeke na yâ ti Tour ti Ba Ndo ti lango 15 ti mars 2015, l. 7-​11.

b Na peko ti so a yeke futi ande Babylone, Ngangu gbata, awakua ti Jéhovah kue ayeke wara tara na ngoi so Gog ti Magog ayeke ga ande na bira na terê ti ala. Zo kue so amû mbage ti Nzapa na peko ti so a futi Babylone Ngangu gbata ayeke wara ande nga tara.

c NDA TI AFOTO: Aye so afa ndani so fango tënë ti Royaume so e yeke sara na yâ ti dunia kue apeut ti si na ambeni zo ape: (1) Mbeni wali so alango na ndo so bungbi ti vorongo nzapa ti ndo ni asara si a yeke ngangu ti tene a fa tënë na lo, (2) mbeni couple so alango na ndo so aye ti poroso asara si a yeke na lege ni ape ti fa tënë na ala nga apeut ti ga na kpale (3) mbeni koli alango na ndo so ayo nga a yeke ngangu ti si dä.

d NDA TI FOTO: Mbeni maseka-wali so azia ti sara na Jéhovah adabe ti lo na ye so lo manda na ndö ti futingo “Babylone, Ngangu gbata.” Lo changé bango ndo ti lo na lo kiri na ndö ti babâ na mama ti lo so ayeke aChrétien. Tongana ye tongaso asi, e ye ti sara ye na nzoni bê nga ti bâ mawa ti zo tongana ti Babâ ti e ti yayu nga ti duti na ngia so mbeni zo so asara siokpari achangé bê ti lo.