Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

PWONY ME ANYAMA ME 26

WER 8 Jehovah En Lagwokwa

Wek Jehovah Obed Got Meri

Wek Jehovah Obed Got Meri

“Got mo pe ma rom ki Lubangawa.”1 CAM. 2:2.

GIN MA WABIPWONYO

Wabineno pingo kilwongo Jehovah ni obedo got, ki kit ma watwero poro kwede kite mapatpat.

1. Daudi olwongo Jehovah ni obedo ngo, kit ma kicoyo kwede i Jabuli 18:46?

 I KARE mogo, wakemme ki pekki ma bino atura ma twero weko kwowa bedo matek adada nyo lokke woko i yo ducu. Pud dong watye ki pwoc madit ya ni watwero jenge i kom Jehovah pi kony! I pwony mukato-ni, kipoyo wiwa ni Jehovah obedo Lubanga makwo dok ni i kare ducu en tye atera me konyowa. Ka wanongo kony ma mege, meno cuko cwinywa ni “[Jehovah] tye kwo!” (Kwan Jabuli 18:46.) Ento cutcut i nge Daudi waco ni Lubanga tye makwo, en dok oporo Lubanga ki gin mo ma pe kwo. Daudi olwongo Jehovah ni “Gotta.” Meno tyen lokke ngo?

2. Gin ango ma wabinyamo i pwony man?

2 I pwony man, wabinyamo pingo kilwongo Jehovah ni got ki dok gin ma lapor meno pwonyowa i kome. Wabipwonyo bene kit ma watwero jenge kwede i kome macalo Gotwa. Me agikkine, wabinyamo yo mogo ma watwero lubo kwede kit pa Jehovah mapatpat.

GIN MUMIYO KILWONGO JEHOVAH NI GOT

3. Baibul pol kare tiyo ki nyig lok ni “got” nining? (Nen cal ma tye i )

3 Baibul otiyo ki nyig lok man ni “got” macalo lapor me konyowa niang kit mogo ma Jehovah tye kwede. Tyen mapol, ma lutic pa Jehovah gubedo ka pakke pi kite, gulwonge ni got. Tyen mukwongo ma kilwongo Jehovah ni “Got” tye nonge i Nwoyo Cik 32:4. I legane, Anna min Camuel owaco ni “got mo pe ma rom ki Lubangawa.” (1 Cam. 2:2) Lanebi Kabakuk olwongo Jehovah ni ‘Gotta.’ (Kab. 1:12) Dok Jehovah kikome olwonge kekene ni en got. (Ic. 44:​8, NWT) Kong dong wanyamu kit pa Jehovah adek ma weko kitwero pore ki got, kacel ki kit ma watwero weko en doko “Gotwa”Nwo. 32:31.

Jo pa Lubanga gineno Jehovah calo Got madit (Nen paragraf 3)


4. I yo ma nining ma Jehovah obedo kalarrewa? (Jabuli 94:22)

4 Jehovah obedo kalarrewa. Ka kot tye ka cwer ki yamo magwar, dano twero nongo ka gwok i boro got. I yo acel-lu, Jehovah gwokowa i kare ma nongo watye ka kato ki i kwo matek. (Kwan Jabuli 94:22.) En konyowa me gwoko watwa kwede dok cuko cwinywa ni peko mo keken ma wakato ki iye i lobo man marac-ci tye pi tutunu. Dok en bene ocikke ni i anyim ebikwanyo woko gin mo keken ma keliwa par nyo can.—Ejek. 34:​25, 26.

5. Jehovah twero doko Kalarrewa nining?

5 Yo acel ma watwero weko Jehovah doko Kalarrewa aye ki lega bote. Ka walego, Jehovah biminiwa “kuc pa Lubanga” ma gwoko cwinywa ki tamwa. (Pil. 4:​6, 7) Nen kong gin mutimme i kom omego ma nyinge Artem, ma kitweye i buc pi niyene. I kare ma en tye i buc, abili ma kwedo bal obedo ka penye tyen mapol, otere marac dok oonyo bwura magwar i kome. Artem owaco ni, “Onongo abedo ki par madwong adada kare ducu ka abili man olwonga me penya. . . . Kare ducu onongo alego bot Jehovah. Alege ni okonya me bedo ma cwinya opye mot ki me mina ryeko. Tim roro pa lakwed bal man pe otiyo i koma. . . . Ki kony pa Jehovah, obedo calo onongo acung i nge cel mo ma kiyubo ki got.”

6. Pingo kare ducu watwero jenge i kom Jehovah? (Icaya 26:​3, 4)

6 Jehovah genne. Kit macalo got madit pe dirre ki i kabedone, wangeyo ni Jehovah kare ducu tye atera me konyowa. Icaya 26:​3, 4 (NWT) waco ni: “Ibigwoko jo ma gigeni ki cwinygi ducu; ibimiyogi kuc ma bedo nakanaka, pien nongo gigeni. Gen Jehovah nakanaka, pien Jah Jehovah aye Got ma bedo nakanaka.” Watwero genne pien en aye “Got ma bedo nakanaka.” En kare ducu gwoko cikkene, winyo legawa, dok miniwa kony ma wamito pien en bedo kwo nakanaka. Watwero bene jenge i kom Jehovah pien en lagen bot jo ma gitiyo pire. (2 Cam. 22:26) Wiye pe biwil i kom ticwa, dok kare ducu bimiyo botwa mot.—Ibru 6:10; 11:6.

7. Adwogi maber ango ma wanongo ka wajenge i kom Jehovah? (Nen bene cal.)

7 Waweko Jehovah bedo Gotwa ka wagene ki cwinywa ducu. Watye ki gen ni ka wabedo luwiny bote kadiwa i kare ma kwo tek, wabinongo adwogi maber. (Ic. 48:​17, 18) Kare ducu ka waneno kit ma Jehovah okonyowa kwede, genwa i kome dongo matek. Meno weko wabedo ma wayubbe me kemme ki pekki ma Jehovah keken aye twero konyowa me loyone. Pol kare ka pe dong watye ki ngat mo keken ma twero konyowa ki i peko moni, ci waniang ni Jehovah genne adada. Omego mo ma nyinge Vladimir owaco ni: “Kare ma abedo kwede i buc obedo kare ma awinyo ni atye cok ki Jehovah ma loyo kare mo keken i kwona. Apwonnye me geno Jehovah matek pien onongo atye kena dok onongo pe tye gin mo ma atwero timo me giko pekona.”

Waweko Jehovah bedo Gotwa ka wagene ki cwinywa ducu (Nen paragraf 7)


8. (a) Pingo watwero waco ni Jehovah pe lokke? (b) Adwogi maber ango ma wanongo ka waweko Lubanga odoko Gotwa? (Jabuli 62:​6, 7)

8 Jehovah pe lokke. Jehovah tye calo got madit ma pe lokke. Kite kacel ki yubbe pe lokke. (Mal. 3:6) I kare ma Adam ki Kawa gujemo i kome, Jehovah pe oloko yubbe pi dano. Kit ma lakwena Paulo ocoyo kwede, Jehovah “pe twero kwerre kene.” (2 Tem. 2:13) Man tyen lokke ni kadi bed gin ango otimme nyo dano gutim gin ango, Jehovah pe biloko kite, yubbe, nyo cikke. Pien Jehovah pe lokke, wangeyo ni en bikonyowa i kare ma kwo tek dok bigwoko cikkene pi anyim.—Kwan Jabuli 62:​6, 7.

9. Pwony ango ma inongo ki i gin mutimme i kom Tatyana?

9 Ka walwodo lok i kom kit pa Jehovah kacel ki yubbe pi lobo ki pi dano, meno twero konyowa me gene kun waweko en bedo Gotwa. Timo meno bikonyowa me bedo ma wiwa opye mot kun wagwoko genewa bote i kare me peko. (Jab. 16:8) Meno aye gin mutimme i kom laminwa mo ma nyinge Tatyana, ma kitweye macalo mabuc i ode pi niyene. En owaco ni: “Anongo ni adong kena labongo ngat mo keken. I acakkine, obedo tek adada. Pol kare onongo abedo ma cwinya otur.” Ento, Tatyana ocako lwodo lok i kom Jehovah kacel ki yubbe pi dano ci oniang ni pire tek bote me kanyo peko man. Man okonye me bedo ma wiye opye mot dok omine teko me gwoko genene. Tatyana owaco ni: “Niang pingo gin ma kit man onongo tye ka timme i koma okonya me po ni atye i peko man pien amaro Jehovah. Meno okonya pe me bedo ka paro pekona keken.”

10. Jehovah twero doko Gotwa nining i kare-ni?

10 Macok cok-ki, wabikato ki i atematema madongo ma bimitte ni wajenge i kom Jehovah makato i kare mo keken. Dong, pire tek adada ni wajing genwa i kom Jehovah kombeddi dok wabed ki tekcwiny ni en bikonyowa me bedo lugen bote i kit peko mo keken. Watwero timo meno nining? Kwan jami mutimme i kare me Baibul kacel ki gin mutimme i kwo pa Lucaden me kare-ni. Nen kit ma Lubanga okonyo kwede luticce. Tam matut i kom jami mutimme magi. Timo meno twero konyi me weko Jehovah bedo Got meri.

LUB KIT PA JEHOVAH

11. Pingo omyero wabed ki miti me lubo kit pa Jehovah? (Nen bene bok ma wiye tye ni “ Yub Maber pi Omege Matino.”)

11 Watyeko nyamo kit mogo ma Jehovah tye kwede ma weko en bedo calo got botwa. Kong dong wanenu yo ma watwero poro kwede kite magi. Ka watute matek me lubo kit pa Jehovah, ci wabibedo ki kare me jingo cwiny omege ki lumege. Me labolle, Yecu omiyo ki Cimon nying ni Kepa (gonnye ni “Petero”), ma te lokke ni “Pata Got.” (Jon 1:42) Yecu onongo tye ka waco ni Petero bidoko ngat ma kweyo cwiny jo me kacokke dok jingo niyegi. Ginacoya tito ni luelda gitye “macalo tipo got madit.” Meno nyuto kit ma gigwoko kwede jo me kacokke. (Ic. 32:2) Ento wan ducu watwero cuko cwiny luwotwa ka walubo kit pa Jehovah.—Ep. 5:1.

12. Tit kong yo mogo ma watwero bedo macalo kalarre bot omege ki lumege.

12 Bed kalarre. Ka omegiwa ki lumegiwa gurwenyo gangigi nyo mitte ni guring woko pi peko ma poto atura nyo lweny, watwero gwokogi i paciwa. Ka kwo “i kare me agikki” woto ki balle medde ameda, wabibedo ki kare me miyo kony bot omegiwa ki lumegiwa. (2 Tem. 3:1) Watwero bene kweyo cwinygi kacel ki nyutigi mar. Yo acel me timo meno aye ki lok kwedgi ka gubino i cokke kun wakweyo cwinygi. Wamito ni kacokke obed kabedo ma ginongo iye mar kacel ki cuko cwiny. Jo mapol ma i lobo i kare-ni gitero luwotgi marac. Man weko utmegiwa gibedo ki par dok giwinyo ni pe kimarogi. Dong ka omegiwa ki lumegiwa gubino i cokke, wamito ni watim jami ducu ma watwero me cuko cwinygi ki nyutigi mar.

13. I yo ma nining ma luelda gitwero bedo kalarre bot jo mukene? (Nen bene cal.)

13 Luelda gitwero doko kalarre bot jo me kacokke ma gitye ka kato ki i kwo matek. I kare me can ma poto atura nyo two ma cakke atura, luelda giketo yub oyotoyot me miyo kony bot omege ki lumege. Luelda bene gimiyo tira kacel ki cuko cwiny ma a ki i Baibul. Omege ki lumege gibiwinyo agonya me penyo laelda pi kony ka en ngene macalo ngat ma lakica, lok kwede yot, paro pi jo mukene, dok tero ite ka winyo lok. Kit magi konyo omege ki lumege me winyo ni kimarogi; dok man weko bedo yot botgi me keto i tic tira mo keken ma laelda twero minigi.—1 Tec. 2:​7, 8, 11.

Luelda gikweyo cwiny omege ki lumege i kare me peko (Nen paragraf 13) a


14. Watwero nyuto nining ni wabedo jo ma genne?

14 Bed ngat ma genne. Wamito ni jo mukene gunge ni watwero konyogi, tutwalle i kare me peko. (Car. 17:17) Gin ango ma myero itim wek jo mukene gugeni? Watwero tute matek me lubo lanen pa Jehovah nino ducu, me labolle ki gwoko cikkewa kacel ki tute me gwoko cawa. (Mat. 5:37) Nyo ka wangeyo ngat mo ma mito kony, watwero jalle me mine kony. Medo i kom meno, watute me cobo ticwa i kacokke kun walubo tira ma dul pa Jehovah omiyo.

15. Adwogi maber ango ma kacokke nongo ka luelda gigene?

15 Luelda ma gigenne gikelo adwogi maber bot jo me kacokke. I yo ma nining? Ka omege ki lumege gingeyo ni gitwero goyo cim bot luelda i cawa mo keken ma gimito kony, man dwoko piny par ma gitye kwede. Lutit kwena bene gibiwinyo ni kimarogi ka gingeyo ni luelda tye ki miti me konyogi. Dok ka luelda gitiyo ki Baibul kacel ki bukkewa me miyo tira, me ka miyo tamgi, omege ki lumege bidongo gen i komgi matek. Omege ki lumege bene gigeno luelda ma pe gitito mung pa utmege woko dok ma gigwoko cikkegi.

16. Adwogi maber ango ma wan kacel ki jo mukene wanongo ka wamedde ki timo gin ma atir i wang Jehovah?

16 Medde ki timo gin ma atir i wang Jehovah. Ka wabedo luwiny bot Jehovah dok wamoko tam kun wajenge i Baibul, ci wabiweko lanen maber pi jo mukene. Ka wakwano Lok pa Lubanga dok wajingo niyewa i kom Jehovah, wabibedo lugen bote kun walubo rwomme me kit ma atir. Wabingeyo cutcut pwony goba kacel ki tam mogo ma pe rwatte ki pa Jehovah dok pe wabilubone. (Ep. 4:14; Yak. 1:​6-8) Niyewa i kom Jehovah kacel ki cikkene weko wabedo ma wiwa opye mot ka wanongo kwena marac. (Jab. 112:​7, 8) Wabedo bene ki kare me konyo jo ma gitye ka kato ki i pekki.—1 Tec. 3:​2, 3.

17. Gin ango ma konyo luelda me cung matek me konyo kacokke?

17 Luelda myero gubed jo ma gijukke kengi, wigi kwiri, jo ma kiworo, dok ginyuto niango. Co magi gikonyo jo mukene me bedo ki wic ma opye mot ki me dongo niye matek i kom Jehovah kun ‘gimako matek lok pa Lubanga me ada.’ (Tito 1:9; 1 Tem. 3:​1-3) Lanen ma giweko kacel ki ticgi me kwat konyo lutit kwena me bedo tye i cokke, ki tic me pwony kare ki kare, ki dong me kwan pigi kengi. Ka omege ki lumege gitye ka kato ki i pekki ma keligi par, luelda poyo wigi me jenge i kom Jehovah kacel ki keto cwinygi i kom yubbe.

18. Pingo wamito pako Jehovah kacel ki nyiko cok kwede? (Nen bene bok ma wiye tye ni “ Yo me Nyikke Cok ki Jehovah.”)

18 I nge nyamo kit pa Jehovah mapatpat, watwero waco calo Kabaka Daudi ni: “Gipwo Rwot [Jehovah] ma en aye gotta.” (Jab. 144:1) Watwero jenge i kom Jehovah kare ducu. Kadi bed watii woko, pud wageno ni en bimedde ki konyowa me bedo cok kwede. Dong watwero waco ni: ‘En Gotta.’Jab. 92:​14, 15.

WER 150 Yeny Lubanga pi Larreni

a LOK I KOM CAL: I kare ma gitye i Ot me Ker, laminwa mo owinyo agonya me cito ka lok ki luelda aryo.