1. Shigbe lé wonui le Ehajiji Wema 18:46 mɛ ɖe, nyi Davidi sɔ Yehowa sɔ sɔ koɖoɔ?

 MÌLE agbe le xexe ci mɛ yí cukaɖa maɖoŋdonuwo atɛnŋ ava mì ji alo atrɔ mìwo gbe ŋtɔkpu can. Ejɔ eji nɔ mì sugbɔ mɔ Yehowa Mawu le nɔ yí akpedo mì nu! Le nyɔta ci yí vayi mɛɔ, woɖo ŋwi nɔ mì mɔ Yehowa nyi Mawu agbe agbe yí ele gbesɔsɔ gashiagamɛ yí akpedo mì nu. Lé ekpedo mì nu le ŋɖe mɛ, na yí mìgbetrɔ yí kannɔdo ji mɔ “[Yehowa] le agbe!” (Hlɛn Ehajiji Wema 18:46.) Vɔ ci Davidi nu nyɔ ŋnɔ ɖegbɔ kaakaɔ, éyɔ Yehowa mɔ “anyi Kpe.” Nyi yí taɖo esɔ Yehowa ci yí nyi Mawu agbe agbe lɔ sɔ sɔ koɖo ekpe ci yí dexonɔ nuxu alo hwannɔ kpetiiɔ?

2. Nyi mìatɛnŋ akpla le Davidi nyɔwo mɛ ci eyɔ Yehowa mɔ “anyi Kpeɔ”?

² Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ enu ci yí dɔ taɖo wosɔ Yehowa sɔ sɔ koɖo ekpe, koɖo enu ci enudredonunu cɛ kpla mì so nu. Mìagbekpla lé mìatɛnŋ avatɔ kpɔkpɔɛ shigbe mìwo Kpe nɛ do. Le vɔvɔnuɔ, mìavakpɔ emɔ ciwo ji mìasran ekpe nɔnɔmɛ Yehowa tɔ lɔwo le.

ENU CI YÍ TAÐO YEHOWA NYI EKPE

3. Lé Bibla zannɔ enyɔgbe “ekpe” doɔ? (Kpɔ ci yí le akpa lɔ ji.)

³ Bibla zan enyɔgbe “ekpe” keŋ asɔ kpedo mì nu mìamɔŋje nɔnɔmɛ ciwo yí le Yehowa shi. Blaŋblaŋ ɔ, enyɔgbe lɔ zenɔ le akpaxwe ciwo wokannɔfui mɔ yɛnyi Mawu ci yí ebuɖe desɔ koɖo o. 2 Ese Wema 32:4 nyi Bibla kpaxwe ŋkɔtɔ ci wosɔ Yehowa sɔ sɔ koɖo “Ekpe” le. Xana nu le gbedoɖa mɛ mɔ: “Mawu bu ɖe deli o. Mìwo Mawu ɖekɛ kpaŋ yí nyi ekpe.” (1 Sam. 2:2) Xabakuku yɔ Yehowa mɔ “anyi Kpe.” (Xab. 1:​12, NWT) Mɛ ci yí ŋwlɛ Ehajiji Wema 73 yɔ Mawu mɔ “ekpe anyi ji tɔ.” (Eha. 73:​26, NWT) Eyi Yehowa ŋtɔ can gbesɔ yiɖeki sɔ koɖo ekpe. (Ezai 44:8) Ecɛyɛ mìaxo nuxu so nɔnɔmɛ amɛtɔn ciwo yí na yí Yehowa le shigbe ekpe nɛ yí akpɔ lé mìawɛ asɔɛ asɔ wa “mìwo Kpe” do.—2 Ese. 32:31.

4. Lé Yehowa nyi bexu doɔ? (Ehajiji Wema 94:22)

 ⁴ Yehowa nyi bexu. Shigbe lé mɛɖe atɛnŋ abe do eto gangan ɖeka gɔnmɛ hwecinu yí jihɔnshi gangan ɖeka xoxoɔ nɛɔ, ahanke Yehowa glɔnnɔ ta nɔ mì le hwenu gbɔnnugbɔnnu ciwo mɛ mìtonɔ le agbe mɛ nɛ. (Hlɛn Ehajiji Wema 94:22.) Ékpenɔdo mì nu yí glɔnnɔ ta nɔ ekacaca ci yí le mìwo koɖo yɛ gblamɛ yí nanɔ mì kankandoji mì nɔ mìkpekɔfun le kakacɛ mɛ can ɔ, datɛnŋ adahɛn nu le mì nu tɛgbɛɛ o. Égbesɔ enu ciwo yí wu ahan sɔ ɖo egbe nɔ mì. Áɖe enuɖekpokpui ciwo yí dɔ mìxanɔ alo kpenɔfun swi.—Ezek. 34:​25, 26.

5. Lé Yehowa àtɛnŋ anyi mìwo kpe ci gɔnmɛ mìabe do doɔ?

⁵ Emɔ ɖeka ci ji mìato yí asɔ Yehowa sɔ wa ekpe ci yí anyi Bexu nɔ mì yí nyi mɔ mìadonɔ gbe ɖaɖa ni. Nɔ mìdonɔ gbeɖaɖa nɔ Yehowaɔ, ana mì “fafa Mawu tɔ” ci yí aglɔn ta nɔ mìwo ji koɖo mìwo susuwo. (Fili. 4:​6, 7) Kpɔ enu ci yí jɔ do nɔviŋsu Artem, ci wolé do gakpa mɛ do yi xɔse ŋci ɖa. Sɔja xomɛvetɔ ɖeka biɔnɔ enyɔ yi se gbɛmɛgbɛmɛ yí aʒinʒin ɛ enyɔ do ji. Artem nu mɔ: “Nɔ éyɔŋ mɔ nyɛ le vakpɔ ye duuɔ, ŋxanɔ le nyɛɖeki mɛ. . . . Ŋ donɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa gashiagamɛ yí nunɔ ni mɔ yɛ le na fafa eji mɛ tɔ koɖo nunyaŋ. Ayemɔ ciwo sɔja lɔ zan do ŋnu deje ji ni ɖeeɖe o. . . . Yehowa kpedo ŋnu yí evale shigbe mɔ ŋle ekpe gangan ɖe godu hannɛ.”

6. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akannɔdo Yehowa ji tɛgbɛɛɔ? (Ezai 26:​3, 4)

⁶ Yehowa nyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando. Shigbe lé ekpe ɖe, dehwannɔ le fini ele nɛɔ, Yehowa le nɔ nɔ mì tɛgbɛɛ. Mìatɛnŋ akando ji ɖo ényi “Ekpe tɛgbɛɛ.” (Hlɛn Ezai 26:​3, 4, NWT.) Ákpɔtɔ ale agbe tɛgbɛɛ yí awakɔ do yi gbeɖuwo ji, áse mìwo gbedoɖawo yí agbena mì kpekpedonu ci yí mìʒan. Gbesɔ kpe niɔ, mìatɛnŋ ago kpo do Yehowa nu, ɖo énɔnɔ gbeji nɔ mɛ ciwo yí sinni. (2 Sam. 22:26) Daŋlɔbe enu ciwo mìwanɔ gbeɖe o yí acunɔ shi nɔ mì tɛgbɛɛ.—Ebre. 6:10; 11:6.

7. Lé enuwo ayi do nɔ mì nɔ mìkando Yehowa jiɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁷ Mìsɔ Yehowa sɔ wanɔ Ekpe mìwotɔ, nɔ mìkannɔdo ji keŋkeŋ. Mìkando ji mɔ nɔ mìse to nu ni le hwenu sɛnŋsɛnŋwo mɛ can ɔ, mìakpɔ nyɔna so mɛ. (Ezai 48:​17, 18) Hweɖekpokpuinu ci mìkpɔ Yehowa kpedo mì nuɔ, kankandoji ci mìɖo do nu gbesɛnnɔŋ doji. Mìvakannɔdo ji mɔ Yehowa ɖekɛ yí asun ji akpedo mì nu mìado ji le cukaɖa ɖekpokpui mɛ, nɔ egbɔnnu ɖeeɖe can. Blaŋblaŋ ɔ, le hwenu ciwo mɛ yí mìvakpɔɛni mɔ mɛɖe deli yí akpedo mì nuɔ, mìvadonɔ jeshi mɔ mìatɛnŋ akando Yehowa yɛ ji gaɖekpokpui mɛ. Vladimir nu mɔ: “Hwenu ciwo mɛ yí ŋsɔ nɔ gakpa mɛɔ, ŋvakpɔɛ mɔ enyi hwenu ciwo mɛ yí ŋte gogo Mawu sɔwu le. Ŋkpla lé woaɖo kankandoji sɛnŋ do Yehowa nu do, ɖo ŋnɔnɔ nyɛɖekɛ gaɖekpokpuimɛ yí ŋɖe deli nawa asɔ trɔ anyi nɔnɔmɛ lɔ o.”

8. (a) Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu mɔ Yehowa detrɔnɔɔ? (b) Ci Mawu nyi mìwo Kpe ɖe, lé ewanɔ nywi nɔ mì doɔ? (Ehajiji Wema 62:​6, 7)

 ⁸ Yehowa detrɔnɔ o. Shigbe ekpe gangan ɖe nɛɔ, Yehowa lo goŋgoŋ yí detrɔnɔ o. Yi nɔnɔmɛwo koɖo enu ciwo yí edrɔdrɔ mɔ yeawawo detrɔnɔ gbeɖe o. (Mal. 3:6) Ci wofɔn gu do Yehowa ji le Edɛnu kpa lɔ mɛɔ, Yehowa decaka le yiɖeki mɛ o. Shigbe lé apotru Pɔlu nui nɛɔ, Yehowa “datɛnŋ gbe yiɖeki o.” (2 Tim. 2:13) Enyɔ cɛ gɔnmɛ yí nyi mɔ, nɔ ŋɖe jɔjɔ alo mɛbuwo wakɔ ŋɖe can ɔ, Yehowa datrɔ yi nɔnɔmɛwo, enu ciwo edrɔdrɔ mɔ yeawa alo yi sewo gbeɖe o. Nɔ mìkando mìwo Mawu ci yí le goguiɖe lɔ jiɔ, mìatɛnŋ akpɔ emɔ mɔ, áhwlɛn mì gan yí ákpedo mì nu mìado ji le hwenu sɛnŋsɛnŋwo mɛ.—Hlɛn Ehajiji Wema 62:​6, 7.

9. Nyi èkpla so enu ci yí jɔ do Tatyana ji mɛɔ?

⁹ Mìsɔ Yehowa wanɔ mìwo Kpe, nɔ mìkpɔtɔ yí sɔ susu ɖonɔ Mɛ ciŋmɛ enyi koɖo enu ciwo edrɔdrɔ mɔ yeawa nɔ mì ji nywiɖe. Ecɛ wawa akpedo mì nu mìale goguiɖe le susu mɛ hwenu mìdodoɔ ji le cukaɖawo mɛ. (Eha. 16:8) Ecɛ hanci yí jɔ do nɔvinyɔnu Tatyana ci wolé do exɔ ɖeka mɛ do yi xɔse ŋci. Énu mɔ: “Ŋvakpɔɛ mɔ ŋvaci nyɛɖekɛ keŋkeŋ. Le tɔtɔmɛ lɔɔ, egbɔnnu nɔŋ sugbɔ. Ena ŋgbɔnɔjɔ.” Vɔ ci etɔ tamɛ bubu kpɔ so Yehowa koɖo enu ciwo edrɔdrɔ mɔ yeawa nɔ agbetɔwo nuɔ, évado jeshi enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ ádo ji le cukaɖa lɔ mɛ. Ecɛ kpedo nu yí evavoŋ le yiɖeki mɛ yí kpɔ ŋsɛn keŋ kpɔtɔ nɔ gbeji. Énu mɔ: “Ci ŋmɔŋje enu ci yí taɖo yí enu cɛ jɔjɔɔ, ekpedo ŋnu yí ŋvaɖo ŋwi mɔ Yehowa ŋci yí ŋvale nɔnɔmɛ cɛwo mɛ. Ecɛ kpedo ŋnu yí ŋmi tamɛ bubu kpɔ so nyɛɖeki nu.”

10. Lé Yehowa atɛnŋ anyi mìwo Kpe le kakacɛ mɛ doɔ?

¹⁰ Le ŋkeke ciwo yí gbɔgbɔ mɛɔ, mìado go cukaɖawo, ciwo yí avaʒan mɔ mìaɖoŋ do Yehowa nu sɔwu sa. Hweyɛnu yí mìado ŋsɛn kankandoji ci mìɖo do Yehowa nu mɔ yɛana enuɖekpokpui ci mìʒan keŋ ado ji le egbejinɔnɔ mɛ. Lé mìatɛnŋ awa cɛ doɔ? Hlɛn Bibla mɛ exolɔlɔwo koɖo Yehowa Kunuɖetɔ egbɛ tɔwo xolɔlɔwo. Kpɔ lé Mawu kpedo yi sɛntɔwo nu yí dasɛ mɔ yenyi ekpe han nɔ wo. Bu tamɛ veviɖe so exolɔlɔ ŋtɔ́wo nu. Nɔ èwɛ ahan ɔ, atɛnŋ akpedo eo nu nasɔ Yehowa sɔ wa ao Kpe.

SRAN EKPE NƆNƆMƐ YEHOWA TƆWO

11. Nyi yí taɖo mìji mɔ mìasran ekpe nɔnɔmɛ Yehowa tɔ lɔwoɔ? (Gbekpɔ dakavi ci yí nyi “ Tajinu ci Nɔviŋsu Jajɛwo aɖo.”)

¹¹ Mìkpɔ lé hanci Yehowa dasɛ mɔ yele shigbe ekpe do. Ecɛyɛ mìakpɔ lé hanci mìatɛnŋ asran yi nɔnɔmɛ lɔwo do. Nɔ mìsrankɔ yi nɔnɔmɛ lɔwo nywiɖeɔ, ahanke mìagbedodoɔ ŋsɛn hamɛ lɔ nywiɖe nɛ. Le kpɔwɛ mɛ, Yesu na ŋkɔ Shimɔ mɔ Sefasi (ci mɛ woɖe mɔ “Piɛ”), ci gɔnmɛ yí nyi mɔ “Ekpe kankan.” (Ʒan 1:42) Ecɛ dasɛ mɔ ávanyi akɔnfa soxu nɔ hamɛ lɔ yí agbena yí agbele te goguiɖe. Wodre hamɛmɛshinshinwo  mɔ wole shigbe “fafɛ ci yí to so ekpe gangan mɛ” nɛ. Ecɛ dasɛ lé woglɔnnɔ ta nɔ mɛ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ do. (Ezai 32:2) Nyɔnɔnwi enyi mɔ hamɛ lɔ kpɔnɔ nyɔna nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo pleŋ kpɔtɔ sransran ekpe nɔnɔmɛ Yehowa tɔ lɔwo.—Efe. 5:1.

12. Dre emɔ ciwo ji mìatɛnŋ anyi bexu nɔ mɛbuwo le.

¹² Nyi bexu. Hweɖewonuɔ, mìatɛnŋ ana bexu ŋtɔŋtɔ ɖe mìwo nɔviwo nɔ jɔjɔmɛfɔku ɖe jɔ, nɔ hunnyahunnya le ejuɔ mɛ alo nɔ ahwa jɔ. Ci enuwo fɔn yí gbenyinakɔ doji “le ŋkeke vɔvɔɛ” cɛwo mɛɔ, kankandoji li mɔ emɔ sugbɔ agbehun nɔ mì kpi yí mìakpedo mìwonɔnɔwo nu. (2 Tim. 3:1) Mìatɛnŋ agbena mìwo nɔviwo enu ciwo woʒan le susu mɛ koɖo le gbɔngbɔn mɛ. Emɔ ɖeka ci ji mìato awa ecɛ yí nyi mɔ mìawɛ nɔ woakpɔɛ mɔ woxɔ yewo nywiɖe le Fyɔɖuxuxɔwo mɛ yí agbewɛ nɔ jijɔkpɔkpɔ anɔ hamɛ lɔ mɛ. Xexe lɔ nyinashu, amɛwo delɔnnɔ amɛ o yí eɖɔ koɖo cukaɖawo. Eyi taɖo nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo va bɔbɔwoɔ, mìji mɔ mìawa enuɖekpokpui nɔ woakpɔɛ mɔ wolɔn yewo yí wowo ji aje mɛ yí woakpɔ gbɔndomɛ.

13. Lé vevitɔ hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ anyi bexu nɔ mɛbuwo doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹³ Hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ anyi bexu nɔ hamɛ lɔ mɛ tɔ ciwo yí dokɔ ji le cukaɖa hamɛhamɛwo mɛ. Nɔ jɔjɔmɛfɔkuwo jɔ yi dotoxwe nyɔ kpataa ɖewo vakɔ ɖɛɔ, hamɛmɛshinshinwo wanɔ toto kaaka keŋ nanɔ kpekpedonu ŋtɔŋtɔwo. Wogbenanɔ kpekpedonu le gbɔngbɔn mɛ. Ale fafɛɖe nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo mɔ woate gogo hamɛmɛshinshin ɖe, ci wojeshi ɖɛ mɔ yi wanɔ nu ɖaɖa amɛ gbɔ nywiɖe, senɔ vevi do amɛ nu yí gbejinɔ mɔ yeaɖo to amɛ. Nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo ɖoɖo akpedo mɛbuwo nu woakpɔɛ mɔ wolɔn yewo yí agbele fafɛɖe  nɔ wo mɔ woawa do Bibla mɛ mɔdasɛnamɛ ɖekpokpui ci hamɛmɛshinshin ɖe ana wo ji.—1 Tɛs. 2:​7, 8, 11.

14. Lé mìawɛ adasɛ mɔ mìnyi mɛ ci ji woatɛnŋ akandoɔ?

¹⁴ Nyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando. Mìji mɔ mɛbuwo akando mì ji, vevitɔ le hwenu sɛnŋsɛnŋwo mɛ. (Elo. 17:17) Lé mìawɛ aɖo nɔnɔmɛ ciwo yí adɔ woajeshi mì ɖɛ mɔ mìnyi mɛ ci ji woatɛnŋ akandoɔ? Mìajejeɛ agbla aɖoɖoɔ nɔnɔmɛ nywi Mawu tɔwo gashiagamɛ, yí mìatekpɔ awanɔ do egbe ciwo mìɖo nɔ amɛwo ji yí agbeje agbla anɔnɔ gamɛ ji. (Mat. 5:37) Mìatɛnŋ agbewa enuŋtɔŋtɔ ɖewo asɔ kpedo mɛ ciwo yí le ʒan mɛ nu. Gbesɔ kpe niɔ, mìakpɔ gbɔ mɔ mìwa mìwo dɔwo nywiɖe esɔ koɖo emɔdasɛnamɛ ciwo wona mì.

15. Nyɔna ci hamɛ lɔ kpɔnɔ, nɔ hamɛmɛshinshinwo nyi mɛ ciwo ji woatɛnŋ akandoɔ?

¹⁵ Hamɛmɛshinshin ciwo ji woatɛnŋ akando nyi shicu nɔ hamɛ lɔ. Lé enyi ahan doɔ? Nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo kpɔɛ mɔ nɔ yewoyɔ hamɛmɛshinshin ɖe yɛatɛnŋ akpedo yewo nu, taŋtaŋ mɛ ci yí kpɔnɔ kunuɖegbɛ wowotɔ jiɔ, ena yí wodegbexanɔ le wowoɖekiwo mɛ sugbɔ o. Eŋɛnywidratɔ lɔwo gbekpɔɛni mɔ wolɔn yewo, nɔ wonya mɔ hamɛmɛshinshinwo le gbesɔsɔ akpedo yewo nu. Eyi nɔ hamɛmɛshinshin  lɔwo sɔnɔ wowo nukplamuwo so Bibla koɖo Bibla nukplawema ciwo yí hwashi egbejinɔtɔ lɔ wa mɛ yí denyi wowoŋtɔwo susuwo yɔɔ, ena yí nɔviwo kannɔdo wo ji. Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo gbekannɔdo hamɛmɛshinshinwo ji nɔ wodevayi kakanɔ wowo nyɔwlawlawo o yí wanɔ do egbe ciwo woɖo ji.

16. Lé mìwoŋtɔwo koɖo mɛbuwo kpɔnɔ nyɔna do nɔ mìle te goguiɖeɔ?

¹⁶ Nɔ goguiɖe. Mìatɛnŋ akpɔ ŋsɛn nywi do mɛbuwo ji, nɔ mìɖui koŋ mɔ mìawa enunywi yí gbesɔnɔ gbeta ciwo yí nɔ te do Bibla mɛ gɔnmɛɖosewo ji. Nɔ mìshinkɔ le xɔse koɖo ŋununyanya adodwitɔ mɛɔ, mìanɔ te goguiɖe le nyɔnɔnwi lɔ mɛ sɔwu. Mìdenyinɔ mɛ ciwo yí desɔnɔ gbeta yí axokɔ nu kpɔ o, alo mɛ ci woasɔ ŋsu nukplakplawo koɖo xexeɛ mɛ susuwo asɔ ble fafɛɖe o. (Efe. 4:14; Ʒaki. 1:​6-8) Xɔse ci mìɖo do Yehowa koɖo yi gbeɖuwo nu, dɔ yí mìdecanɔka nɔ mìse eŋɛvwinwo o. (Eha. 112:​7, 8) Mìgbesun ji yí kpenɔdo mɛ ciwo yí dokɔ go tetekpɔwo nu.—1 Tɛs. 3:​2, 3.

17. Nyi yí kpenɔdo hamɛmɛshinshinwo nu yí wonanɔ yi hamɛ lɔ nɔnɔ te goguiɖeɔ?

¹⁷ Hamɛmɛshinshinwo ɖo awanɔ nu le dredrenu le wowo nuwanawo mɛ, aɖonɔ susu nywi, awanɔ nu le totonu yí agbesenɔ nugɔnmɛ nɔ amɛ. Ŋsu cɛwo kpenɔdo mɛbuwo nu nɔ woavoŋ le wowoɖekiwo mɛ yí aɖo xɔse sɛnŋ do Yehowa nu yí agbedo ŋsɛn hamɛ lɔ nɔ woalé “enyɔ adodui ciwo yí [le Mawu Nyɔ lɔ mɛ] doashi gogoiɖe.” (Titu 1:9 Ezoɖuɖu Yoyu Wema; 1 Tim. 3:​1-3) To wowo kpɔwɛ koɖo lɛngbɔkplɔkplɔdɔ wowotɔ jiɔ, hamɛmɛshinshinwo kpenɔdo eŋɛnywidratɔwo nu nɔ woayinɔ bɔbɔwo, aɖenɔ kunu yí agbewanɔ amɛɖekɛnukplakpla blaŋblaŋ. Nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo dodoɔ go cukaɖa ciwo yí na yí wolokɔ nu kpɔɔ, hamɛmɛshinshinwo ɖonɔ ŋwi nɔ wo mɔ wole kpɔtɔ akando Yehowa ji yí agbesɔ susu ɖo yi gbeɖuwo ji.

18. Nyi yí taɖo mìaji mɔ mìakanfu Yehowa yí ateteɛ gogui dojiɔ? (Gbekpɔ dakavi ci yí nyi. “ Emɔ ɖeka ci ji Mìato Ate Gogo Yehowa Doji.”)

¹⁸ Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so Yehowa nɔnɔmɛ dojijɔnamɛwo nu ɖegbɔɔ, mìatɛnŋ anu shigbe lé Efyɔ Davidi nui nɛ yí amɔ: “[Yehowa] nyi anyi Kpe. [Míkanfu] Tɔhonɔ.” (Eha. 144:1) Yehowa nyi Mawu ci ji mìakannɔdo gashiagamɛ. Le mìwo gbe pleŋ mɛ, keke va na nɔ hwenu mìshi can ɔ, enyɔ ajɔ nɔ mì yí mìanu mɔ: “Ényi anyi Kpe” yí akando ji mɔ ákpekpeɛdo mì nu tɛgbɛɛ yí mìasɛnŋ le gbɔngbɔn mɛ.—Eha. 92:​14, 15.