Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

NGEREN U TIMEN SHA MI 23

ICAM 28 Ya Ijende a Yehova

Yehova Lôhô Se Ér Se Va ken Tenti Na

Yehova Lôhô Se Ér Se Va ken Tenti Na

“Ijiir Yam i teman ia lu hen ve; Me hingir Aôndo ve.”—ESEK. 37:27.

KWAGH U SE LU HENEN YÔ

Ngeren ne una wase se u fan inja i u van ken tenti u Yehova la man er ka sea va hen Yehova ve a nenge sha a vese la.

1-2. Ka mlehe u nyi Yehova a lôhô mba ve civir un sha mimi laa?

 ALUER or pine u ér, ‘U nenge Yehova nena?’ Nahan u kaa wer nyi? Alaghga u kaa wer, ‘Yehova ka Terem, ka Aôndo Wam man Ijende Yam kpaa.’ Shi alaghga u ôr kwagh u Yehova sha igbenda igen kpaa. Nahan kpa, u nengen Yehova wer ka un a lôhô u ken tenti na kpa?

2 Tor Davidi yange tôô Yehova kar sha orya, man mbacivir un di a tôô ve a kar sha mbavannya. Yange pine ér: “TERE, ka an nana tsa ken tenti Wouwe? Man ka an nana lu sha icighanwo Wouwe?” (Ps. 15:1) Kwagh u i ôr ken ivur ne la wase se u fan ser, se fatyô u lun mbavannya ken tenti u Yehova, ka u lun azende a na je la. Yehova lôhô se ér se va her a na, nahan doo se ga he?

YEHOVA SOO ÉR SE LU MBAVANNYA NAV

3. Ka an yange nan lu orvannya u Yehova u hiihii, man yange lu Yehova kua orvannya na ne ken ishima nena?

3 Yehova yange vande lun cii ve va gba akaa ye. Kpa shighe kar yô, a gba Wan na u hiihii la, maa Wan na hingir u lun ken tenti u Yehova u sha injakwagh la. Nahan yange saan Yehova iyol kpishi u ngohol Wan na er orya ka nan er nahan. Bibilo kaa ér yange ‘i saan Yehova iyol’ a Wan na. Nahan Wan na “lu ember sha ishigh Nagh gbem.”—Anz. 8:30.

4. Ka unô kpa Yehova yange tsua ve ér ve va ken tenti naa?

4 Shi Yehova yange gba mbatyomov mbagenev kpaa, nahan yange lôhô ve ér ve kpa ve va ken tenti na u sha injakwagh la. Bibilo yila mbatyomov ér, “ônov mba Aôndo” shi i pase er i doo mbatyomov mban u lun vea Yehova imôngo yô. (Yobu 38:7; Dan. 7:10) Sha hiihii la, yange lu mbatyomov tseegh ve lu mbavannya mba Yehova ye. Kpa shighe kar yô, a na uumace mba sha tar ian i va lun ken tenti na u sha injakwagh la. Mba yange hii tsuan ve ér ve va ken tenti na la yô, lu Enoki man Noa man Aberaham kua Yobu. Bibilo kaa ér, yange ve lu azende a Aôndo sha ci u ve ungwan imo na.—Gen. 5:24; 6:9; Yobu 29:4; Yes. 41:8.

5. Ka nyi se fatyô u henen ken kwaghôron u profeti Esekiel 37:26, 27 laa?

5 Ken anyom a karen ne, Yehova za hemen u lôhôn azende a na ér ve va ken tenti na. (Ôr Esekiel 37:26, 27.) Ikyav i tesen yô, se hen ken kwaghôron u profeti u Esekiel la ser Aôndo soo ér mbacivir un ve ya ijende a na kôôsôô. Yange tôndo zwa ér una “ya ikur i bem a ve.” Kwaghôron u profeti la ngu ôron kwagh u mba ve lu a ishimaveren i yemen sha la, man mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lu uma shin tar la, vea “hingir ikyum i môm” yô. (Yoh. 10:16) Man kwagh ne ngu zan hemen hegen!

HANMA IJIIR I SE LU CII KPA YEHOVA KA A NENGEN SHA A VESE

6. Or a er nan ve nana fatyô u van ken tenti u Yehova, man ka hanma ijiir tenti na la a lu?

6 Sha ayange a i ngeren Bibilo la, yange a ôron kwagh u tenti yô, i ôron kwagh u ijiir i or a fatyô u memen her shin yeren oo gayô ura yô. Or yange nana va or inya yô, i soo ér orya la nana nenge sha orvannya la tsembelee. Ka sea tsegha iyol yase hen Yehova yô, se hingir u lun ken tenti na u sha injakwagh la. (Ps. 61:4) Se mba a hanma kwagh u kwagh a gbe se a mi u taver ijende i se ye vea Yehova la shi ka se ya ijende vea mba ve vande lun azende a na la. Kpa hanma or sha tar cii nana fatyô u van ken tenti Na u sha injakwagh la. Alaghga tsô yange u za mkohol u vesen ken tar ugen, nahan u za zua a ior mbagenev mba ve kpa, ve lu ken tenti u Aôndo yô. Aluer se mba civir Yehova sha mimi yô, se fatyô u lun ken tenti na, aluer se mba han han je kpaa.—Mpa. 21:3.

7. Er nan se fe ser mbajighjigh mba ve kpe la, mba ken tenti u Yehova here? (Shi nenge foto kpaa.)

7 Nahan mbajighjigh mba ve kpe la di ye? Se fatyô u kaan a vangertiôr ser mba ken tenti u Yehova la here? Een se fatyô! Er nan se ôr nahana? Sha ci u Yehova hungur a ve ga, hen a na yô mba uma her. Yesu yange kaa ér: “Sha kwagh u i kaa ér mba va nderen mbakpenev shin ku la yô, Mose je kpa yange nger kwagh sha mi ken takeda na hen ijiir i a ôr kwagh u ageva la, a yila Yehova ér, ‘Aôndo u Aberaham man Aôndo u Isaka man Aôndo u Yakob.’ Un ka Aôndo u mbakpenev ga, kpa ka u mbaumav, sha ci u hen a na yô, mba uma her.”—Luka 20:37, 38.

Mbajighjigh mba ve kpe mbara je kpa vea fatyô u lun ken tenti u Yehova her (Nenge ikyumhiange i sha 7)


KA MBAMTSERA MBA NYI SE LU A MI MAN KA NYI I GBE U SE ERE?

8. Ka sea va ken tenti u Yehova yô, ka mbamtsera mba nyi ka se zua a mi?

8 Yehova ka a kura mba ve ve ken tenti na la, sha hanma kwagh u una fatyô u vihin ijende i ve ye vea na la, shi a na ve ishimaverenkeghen i dedoo sha kwagh u ken hemen. Aluer se mba kôôsôô a Yehova yô, mayange Satan una fatyô u eren se kwagh u una bula se gbem sha won ga. (Ps. 31:23; 1 Yoh. 3:8) Ken tar u he la kpa, Yehova una za hemen u kuran azende a na a jighjigh la, Satan una vihi ijende i ve ye vea na la ga shi una kura ve sha ikyev i kuu je kpaa.—Mpa. 21:4.

9. Ka nyi Yehova a soo ér mbacivir un ve erene?

9 Ka kwagh u icivirigh kpishi u lun ken tenti u Yehova, man aluer se mba ken tenti na shi se ya ijende a na yô, ijende la ia lu gbem sha won. Aluer se soo u lun ken tenti na her yô, ka nyi i gbe u se ere? Ka wea za hen ya u or yô, i gba u u er akaa a aa doo nan yô. Ikyav i tesen yô, alaghga nana soo ér we u tsua akôv cii ve u nyôr ken iyou i nan ye, man u er nahan vough. Man se kpa, ka kwagh u se er ve se za hemen u lun ken tenti u Yehova her je la. Er Yehova a doo se ishima yô, kwagh la ka a mgbegha se u “eren hanma kwagh u a soo” la. (Kol. 1:10) Ka mimi Yehova ka ijende yase, nahan cii kpa, ka Aôndo wase man Ter wase u i gbe u se na un icivir yô. (Ps. 25:14) Nahan gba u se hungur a kwagh ne ga, kpa se za hemen u nan un icivir tsung. Man icivir la ia na yô, se er akaa a doon un. Ka i sar se u “zenden vea Aôndo” wase.—Mika 6:8.

AKAA A YEHOVA YANGE ER A MBAISERAEL KEN TAAIKYÔNGO U TESEN ÉR SANGEN A SANGE GA YÔ

10-11. Gbenda u Yehova yange er kwagh a Mbaiserael shighe u ve lu ken taaikyôngo u Senai la tese ér sangen a sange ga nena?

10 Yehova eren kwagh a azende a na cii kwaghmôm, hemban wan mbagen ikyo a mbagen ga. (Rom. 2:11) Se fatyô u fan kwagh ne sha gbenda u yange er kwagh a Mbaiserael shighe u ve lu ken taaikyôngo u Senai la.

11 Yehova yange duen a Mbaiserael ken uikyangen kera yô maa ver upristi ér ve eren tom ken tabernakel. Shi yange ver Mbalevi mbagenev ér ve nengen sha tom u i eren ken tabernakel la. Yehova yange hemban nengen sha mba ve lu ikyua a tabernakel man mba ve eren tom ker la doo doo a mbagenevee? Ei! Yehova sangen a sange ga.

12. Gbenda u Yehova er kwagh a Mbaiserael ken taaikyôngo la tese ér sangen a sange ga nena? (Ekesodu 40:38) (Shi nenge foto kpaa.)

12 Hanma Oriserael cii yange nan lu a ian i yan ijende a Yehova kôôsôô. Yange nana eren tom ken tabernakel shin nana eren ga, tenti u nan una lu ikyua shin una lu ga kpaa. Ikyav i tesen yô, Yehova yange er ibeenegh due sha ivande, man usu u lun er ityôgh nahan lu sha ityough ki tabernakel, sha er ikyurior i Iserael cii vea nenge a mi yô. (Ôr Ekesodu 40:38.) Yange ibeenegh kira kia hiin u yemen vegher ugen yô, mba ve lu ica a tabernakel je kpa ve nenge a ki. Maa ve hii u wan ikyav, soghon utenti vev, yemen vea Mbaiserael mbagenev mbara imôngo. (Num. 9:15-23) Yange a tungwan ukakaki mba uhar mba i er sha azurfa la yô, i lu u ôron a hanma or ér gba u nana mough. (Num. 10:2) Nahan yange or a lu ikyua a tabernakel yô, kwagh la a tese ér nan hemba yan ijende a Yehova kôôsôô a mba ve lu ica a tabernakel la ga. Kpa yange lu u hanma Oriserael cii nana fatyô u lun ken mba Yehova tsua ve ér ve lu ior nav la shi lun a vangertiôr ér una hemen nan shi una kura nan kpaa. Sea lu han han sha tar nyian kpa, se doo Yehova ishima, shi una nenge sha a vese shi una kura se.

Er Yehova yange kaa ér i ver tabernakel hen atô u afoogh yô, kwagh la tese er a sangen a sange ga yô (Nenge ikyumhiange i sha 12)


AKAA A YEHOVA A ER NYIAN U TESEN ÉR SANGEN A SANGE GA YÔ

13. Nyian ne kpa, se fa ser Yehova sangen a sange ga sha ci u nyi?

13 Ior mba Aôndo mbagen nyian mba ikyua a afishi a shin itine shin afishi a branci a Mbashiada mba Yehova. Mbagenev mba eren tom hen ajiir ne je kpaa. Nahan mba ve eren tom sha ajiir ne ka ve zua a ian i eren akaa a i eren hen ajiir ne la, shi ka ve zua a ian i lun vea mba ve lu hemen la kpaa. Heela tseegh ga, mbagen ka mbakuran mba ningir sha shin mba eren ityom igen ken nongo u Yehova. Wea lu eren tom sha aaven ne ga kpa, fa wer u doo Yehova ishima, un u a lôhô se cii ken tenti na la, shi a lumun we kpaa. A fa u tsembelee shi ne u akaa a kwagh a gbe u a mi la. (1 Pet. 5:7) Yehova ne mbacivir un cii kwaghyan u ken jijingi, hemen ve shi kuran ve.

14. Ka nyi igen kpa i tese ér Yehova sangen a sange ga?

14 Kwagh ugen u a wase se u fan ser Yehova sangen a sange ga yô, ka er a na i samber a Bibilo sha tar wuee sha er hanma or nana zua a mi la. Yange i hii ngeren Icighanruamabera ken ijô itiar, lu: zwa Heberu man zwa Aram kua zwa Grika. Nahan mba ve fe u ôron Bibilo ken ijô i yange i hii ngeren i ker la, hemba mban kôôsôô a Yehova a mba ve fe u ôron i ken ijô shon ga laa? Ei, ka nahan ga.—Mat. 11:25.

15. Ka nyi i tese ér Yehova sangen a sange ga? (Shi nenge foto kpaa.)

15 Yehova lumun se sha ci u se za makeranta kpishi, shin se fa u lamen ijô i yange i hii ngeren Bibilo ker la yum ga. Ka mba ve ze makeranta kpishi la tseegh Yehova a ne ve kwaghfan na ga, a na hanma or sha tar cii kwaghfan na, aluer nan za makeranta shin nan za ga kpaa. I gema Bibilo i i lu Mkaanem nam la ken ijô udubu imôngo, kwagh ne na yô ior tar sha won cii vea fatyô u zuan a iwasen ker shi henen akaa a aa wase ve u hingir azende a na yô.—2 Tim. 3:16, 17.

Er i gem Bibilo ken ijô kpishi yô, kwagh la tese ér Yehova sangen a sange ga nena? (Nenge ikyumhiange i sha 15)


ZA HEMEN U EREN KWAGH U DOON YEHOVA

16. Sha kwagh u Aerenakaa 10:34, 35 a ôr yô, se er nan ve se za hemen u eren kwagh u Yehova una lumun se?

16 Ka kwagh u icivirigh kpishi u Yehova lumun se ken tenti na u sha injakwagh ne. Ior doo un ishima kpishi, shi a hemba fan u eren kwagh a ior kundu kundu, shi a wa nagh kpaa. Heela tseegh ga, sangen a sange ga. Ngohol ior cii, ka vea lu nomso shin kasev, vea lu ior il shin abuter, shin vea lu mbayev shin mbaganden je kpaa. Lumun ior sha ci u zwa u ve lamen shin makeranta u ve ze shin ijiir i ve dugh la ga. Kpa hanma or u nan ongo imo na cii yô, ka a lumun nan.—Ôr Aerenakaa 10:34, 35.

17. Ka han se za ve se seer zuan a iwanger sha kwagh u se er ve se lu ken tenti u Yehova?

17 Davidi yange pine ken Pasalmi 15:1ér: “TERE, ka an nana tsa ken tenti Wouwe? Man ka an nana lu sha icighanwo Wouwe?” Yehova yange mgbegha Davidi na mlumun sha mbampin mba ve lu ken Pasalmi 15 ne. Ngeren u a dondo ne una time sha akaa agen a se er ve a doo Yehova a vese shi se za hemen u lun azende a na yô.

ICAM 32 Ta Ikyaa A Yehova!