ENUKPLAKPLA NYƆTA 24
EHAJIJI 24 Miva Yehowa Ƒe To La Dzi
Kpɔtɔ Anyi Mɛdru Yehowa tɔ Keke Asɔyi Mavɔ!
“[Oo Yehowa], mi yí a tɛnŋ nɔ́ Ao zava kɔkwɛ mɛɔ?”—EHA. 15:1.
SUSU VEVI LƆ
Mìagbeje enu ci mìawa yí akpɔtɔ anyi Yehowa xlɔwo yí agbekpɔ lé Yehowa jijiɛ mɔ mìwo le wa nu ɖaɖa ye xlɔwo gbɔ do.
1. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akpɔ nyɔna nɔ mìgbeje Ehajiji Wema 15:1-5 tɔ mɛɔ?
LE NYƆTA ci yí vayi mɛɔ, mìkpla mɔ Yehowa sɛntɔ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo ni atɛnŋ anyi yi mɛdruwo le kpɔwɛ zava lɔ gɔnmɛ, nɔ wotekpɔ yí kpɔtɔ le ekacaca nywi mɛ koɖi. Vɔ nyi mìɖo awa gbɔxwe anyi Yehowa mɛdruwoɔ? Ehajiji Wema 15 tɔ xo nuxu sugbɔ so nyɔ cɛ nu. (Hlɛn Ehajiji Wema 15:1-5.) Ehajiji cɛ na nukplamu ŋtɔŋtɔ ciwo yí akpedo mì nu mìate gogo Mawu doji.
2. Nyiwo nu yí ehakpatɔ Davidi atɛnŋ abukɔ tamɛ kpɔ so hwenu exokɔ nuxu so Yehowa zava lɔ nuɔ?
2 Ehajiji Wema 15 tɔ tɔ ji koɖo nyɔbiɔse cɛwo: “[Oo Yehowa], mi yí a tɛnŋ nɔ́ Ao zava kɔkwɛ mɛɔ? Mi yí a tɛnŋ nɔ́ Ao to kɔkwɛ ji ɔ?” (Eha. 15:1) Ci ehakpatɔ Davidi xokɔ nuxu so Yehowa “zava” lɔ nuɔ, ébukɔ tamɛ kpɔ so avɔnzava ci yí le Gibeɔn sa na nɔ hwenu ɖe nu. Davidi gbeyɔ Mawu “to kɔkwɛ” lɔ, yí taŋfuin Ziɔn ci yí le Ʒerusalɛmu nu yí exokɔ nuxu so. Ʒerusalɛmu le keke fɔde nɔ Gibeɔn yí jinjin kpeci nɛniɖe so gbɔ. Enɔ yí wosɔ nublabla daka lɔ ɖo keke vaje hwenu yí wovacu gbedoxɔ ŋtɔŋtɔ ni.—2 Sam. 6:17.
3. Nyi yí taɖo mìɖo aji mɔ mìamɔŋje Ehajiji Wema 15 tɔ mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)
3 Nyɔnɔnwi enyi mɔ, Izraɛlivi sugbɔtɔ li yí wodeɖenɔ emɔ nɔ gbeɖe mɔ woawa edɔ le avɔnzava lɔ mɛ o, vɔ amɛkankin ɖewo kpoŋ yí tɛnŋ yinɔ avɔnzava lɔ mɛ yí yinɔ fini wosɔ nublabla daka lɔ da do. Vɔ Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo pleŋ atɛnŋ anyi yi mɛdruwo yí anɔ kpɔwɛ zava lɔ mɛ, nɔ wokpɔtɔ nyi yi xlɔwo. Enyi enu ɖeka ci mì pleŋ jinɔ. Ehajiji Wema 15 xo nuxu so jijɔ ɖewo nu, ciwo mìɖo akpɔtɔ aɖoɖoɔ yí akpɔtɔ anyi Yehowa xlɔwo.
Izraɛlivi ciwo yí ni le Davidi hwenu atɛnŋ akpɔ enu ci yí nyi mɔ woanyi mɛdru Yehowa tɔ le yi zava gɔnmɛ le susu mɛ (Kpɔ mamamɛ 3)
ZƆNZƆN LE EGBEJINƆNƆ MƐ KOÐO ENUJƆJƆƐWAWA
4. Lé mìwɛ yí nya mɔ denyi ʒinʒindoshimɛ ɖekɛ yí nyi enu ci Yehowa jijiɛ so mì shiɔ? (Ezai 48:1)
4 Le Ehajiji Wema 15:2 mɛɔ, wodre Mawu xlɔ mɔ yɛnyi “mɛ ci yí zɔnzɔn le egbejinɔnɔ mɛ yí wanɔ enujɔjɔɛ.” Enyɔgbe “zɔnzɔn” koɖo “wanɔ” biɔ mɔ woakpɔtɔ awakɔ ŋɖe yí ayikɔ ŋkɔ le mɛ. Vɔ mìatɛnŋ ‘azɔnzɔn le egbejinɔnɔ mɛ’ nuvɔn ɖe mawa nyaoa? Ɛɛ. Ci mɛɖe denyi amɛkpekpe can ɔ, Yehowa akpɔ mì mɔ ‘mìzɔnzɔn le egbejinɔnɔ mɛ’ nɔ mìwakɔ ci ji mìkpe yí senɔ tonu ni. Nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo jo nɔ Mawu yí wa ʒinʒindoshimɛɔ, tɔtɔmɛ kpoŋ enyi mɔ mìtɔ zɔnzɔn koɖo Mawu. Do jeshi mɔ le Bibla hwenuɔ, nɔ mɛɖe nyi ɖeka le Izraɛli jukɔn lɔ mɛɔ, dedasɛ zeɖeka mɔ mɛ lɔ je anyi mɛdru nɔ Yehowa o. Mɛɖewo yɔɛni, vɔ denyi le “nyɔnɔnwitoto koɖo jɔjɔɛnyinyi mɛ” o. (Hlɛn Ezai 48:1.) Nɔ Izraɛlivi ɖe adasɛ mɔ yeji mɔ yɛanyi mɛdru Yehowa tɔɔ, éɖo akpla nu so Yehowa sewo nu yí awanɔ do wo ji. Ahanke nɔ mìji mɔ mìwo nu akpe nɔ Yehowa gbɛɔ, mìɖo awa nu wu ʒinʒindoshimɛwawa koɖo zɔnzɔn koɖo Kristotɔ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ kpoŋ. Mìɖo akpɔtɔ “awakɔ enujɔjɔɛ.” Yi gɔnmɛ ɖe?
5. Tonusese nɔ Yehowa le enuwo pleŋ mɛ gɔnmɛ ɖe?
5 Le Yehowa gbɔɔ, denyi kpɔ mɔ nɔ wowakɔ sɛnsɛndɔ ɖewo blaŋblaŋ yí nyi mɔ “[wozɔnzɔn] le egbejinɔnɔ mɛ” yí “wakɔ enujɔjɔɛ” o. Mìɖo awa nu wu ahan. (1 Sam. 15:22) Mìɖo aje agbla ase to nu nɔ Mawu le akpaxwe ɖeshiaɖe nɔ mìwo gbe, nɔ mìgbele mìwoɖekɛ can. (Elo. 3:6; Ŋun. 12:13, 14) Ele veviɖe mɔ mìaje agbla yí asenɔ to nu nɔ Yehowa le enu nyɛkuinwo mɛ. Nɔ mìwɛkɔ ahan ɔ, edasɛ mɔ mìluin nyɔnɔnwitɔ yí mìwo nu akpe ni.—Ʒan 14:23; 1 Ʒan 5:3.
6. Sɔ koɖo Ebretɔwo 6:10-12 ɖe, nyi yí le veviɖe sɔwu egbeji ci mìnɔ vayiɔ?
6 Enu ciwo mìwa nɔ Yehowa vayi jɔ eji ni sugbɔ. Vɔ denyi enu ciwo mìwa yí sɔ nɔ gbeji ni vayi ɖekɛ nu yí woakpɔ do amɔ mìje yí akpɔtɔ anyi Yehowa mɛdruwo le yi zava gɔnmɛ o. Ecɛ ze petii le Ebretɔwo 6:10-12 mɛ. (Hlin.) Yehowa deŋlɔbe enunywi ciwo mìwa vayi o. Vɔ éji mɔ, mìakpɔtɔ asɛnkɔ ye koɖo mìwo kla pleŋ “keke asɔyi mavɔ.” Ácu shi nɔ mì nɔ mìanyi exlɔ koɖi keke asɔyi mavɔ nɔ “enu decikɔ mì o.”—Gal. 6:9.
TONƆ NYƆNƆNWI SO AO JI MƐ
7. Woato nyɔnɔnwi so ji mɛ gɔnmɛ ɖe?
7 Mɛɖe ci yí ji mɔ yeaje anyi mɛdru le Yehowa zava gɔnmɛ ɖo “[anunɔ] nyɔnɔnwi so [yi] ji mɛ.” (Eha. 15:2, NWT) Edasɛ mɔ denyi woamɔ wodekannɔ ŋsu yɔ o, mìɖo awa nu wu ahan. Yehowa ji mɔ mìatonɔ nyɔnɔnwi le nyɔ ciwo pleŋ mìnunɔ koɖo enu ciwo pleŋ mìwanɔ mɛ. (Ebre. 13:18) Ele veviɖe, ɖo “Yehowa gbe amɛbletɔ, vɔ ényinɔ exlɔ bakpomadɔn koɖo amɛjɔjɔɛwo.”—Elo. 3:32, NWT.
8. Enuwana ci mìɖo aze nɔɔ?
8 Mɛ ciwo yí ‘tonɔ nyɔnɔnwi so ji mɛ’ dedanasɛ le jugbaja mɔ yewowanɔ do Mawu se ji keŋ agbangban yi sewo le bebemɛ o. (Ezai 29:13) Wozenɔ nɔ amɛbleble nuwanawo. Amɛbletɔ ɖe tɛnŋ tɔ enu xoxo kpɔ so Yehowa se ɖewo ciwo mɛ nunya le nu. (Ʒaki 1:5-8) Étɛnŋ gbe to nɔ Yehowa le enu ciwo mɛ ewanɔ yɛ shigbe mɔ dele veviɖe hannɛ mɛ. Eyi nɔ eze shigbe mɔ dekpɔkpɔ alɔzu ɖe le tonumase yitɔ mɛɔ, étɛnŋ kpɔ ŋsɛn yí agbe dɔn yí adada le Mawu sewo ji ayikɔ yí lé esɛnsɛn Yehowa do, avatrɔ amɛbleble tɔ. (Ŋun. 8:11) Vɔ mìwoɔ, mìji mɔ mìatonɔ nyɔnɔnwi le enushianu mɛ.
9. Nyi mìatɛnŋ akpla so hwenu yí Yesu dogo koɖo Natanaɛli ŋkɔtɔ mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)
9 Enu ci yí jɔ hwenu yí Yesu do go Natanaɛli ŋkɔtɔ, atɛnŋ akpla enu mì so enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ woatonɔ nyɔnɔnwi so ji mɛ nu. Hwenu yí Filipu kplɔ yi xlɔ Natanaɛli va Yesu gbɔɔ, enuvevi ɖeka jɔ. Ci Yesu dedo go koɖo Natanaɛli kpɔ can ɔ, énu mɔ: “Izraɛlitɔ adodwi ɖeka, ci mɛ amɛbleble ɖe de le nɛ.” (Ʒan 1:47) Kankandojitɔɔ, Yesu kpɔ yi nukplavi kpɛtɛwo mɔ wonyi nyɔnɔnwitotɔwo, vɔ Yesu kpɔ Natanaɛli yɛ mɔ yɛgbetonɔ nyɔnɔnwi sɔwu haan. Natanaɛli nyi nuvɔnmɛ shigbe mìwo ke nɛ. Vɔ wodekpɔ afɛn ɖe alo amɛbleble nuwana ɖe so nu o. Eyi jɔ eji nɔ Yesu yí ekanfu Natanaɛli so nu. Bubu gangan anyi nɔ mì nɔ Yesu atɛnŋ nu nyɔ cɛ so mì nu!
Filipu dasɛ Natanaɛli ci yí nyi yi xlɔ ci yí detrɔnɔ amɛ to mɛ o nɔ Yesu. Woatɛnŋ anu enyɔ ŋtɔ́ han ke so mì nua? (Kpɔ mamamɛ 9)
10. Nyi yí taɖo mìdeɖo awa afɛn azan enunana ci yí nyi nuxuxoxoɔ? (Ʒaki 1:26)
10 Sugbɔtɔ le enu ciwo woyɔ le Ehajiji Wema 15 mɛ xo nuxu so lé mìwanɔ enuwo ɖaɖa mɛbuwo gbɔ do. Ehajiji Wema 15:3 nu mɔ mɛ ci yí nyi mɛdru Yehowa tɔ le yi zava gɔnmɛ “de nunɔ enyɔ vɔnwo so amɛ buwo nu o. Amɛ hunnɔ de wanɔ enu vɔn koɖo yi kpenawo o. Amɛ hunnɔ de nunɔ ŋkpɛndoamu nyɔwo so yiŋtɔ [xlɔwo] nu o.” Nɔ mìxoxoɔ nuxu ahan le emɔ cɛwo nuɔ, atɛnŋ adahɛn nu le mɛbuwo nu veviɖe yí mìdagbeje yí anyi mɛdruwo le Yehowa zava gɔnmɛ o.—Hlɛn Ʒaki 1:26.
11. Nyi yí nyi ŋsukandonunamɛɔ, yí nyi wowanɔ nɔ ŋsukandonunamɛtɔ ɖe gbe mɔ yedatrɔ ji mɛɔ?
11 Ehakpatɔ lɔ xo nuxu veviɖe so ŋsukandonunamɛ nu. Nyi yí nyi ŋsukandonunamɛɔ? Hweɖewonuɔ, etɛnŋ nyi enyɔ xoɖyiamɛ ci wonunɔ so mɛɖe nu keŋ asɔ dahɛn ŋkɔ nywi ci yí le nu. Nɔ mɛɖe kankan ŋsu do nu nɔ mɛbuwo yí detrɔ ji mɛɔ, dagbeje yí anyi Yehowa Kunuɖetɔ o.—Ʒer. 17:10.
12-13. Nɔnɔmɛ ɖewo ciwo mɛ mìatɛnŋ aje ehwɛ mɛ yí axo ɖyi mìwo xlɔwo, le manyamanya mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)
12 Ehajiji Wema 15:3 gbeɖo ŋwi nɔ mì mɔ mɛ ciwo yí nyi Yehowa mɛdruwo dewanɔ enudɔndɔn ɖe do wowo kpenawo nu o yí wodexonɔ ɖyi wowo xlɔwo ŋkɔ o. Lé mìatɛnŋ axo ɖyi mìwo xlɔwo ŋkɔ doɔ?
13 Le manyamanya mɛɔ, mìatɛnŋ axo ɖyi mɛɖe ŋkɔ nɔ mìkaka ŋsukankannyɔwo so nu. Le kpɔwɛ mɛ: (1) nɔvinyɔnu ɖe ɖote gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ yitɔ, (2) asu koɖo ashi ɖeka degbesumɔkɔ le Betɛli o, alo (3) nɔviŋsu ɖeka degbenyi hamɛmɛshinshin alo sumɔsumɔdɔwatɔ o. Anyɔ mɔ mìanunuɔ nɔ mɛbuwo mɔ, enudɔndɔn ɖe yí nɔvi ŋtɔ́wo wa yí dɔ trɔtrɔ hunnɔwo va agbe mɛ nɔ woa? Etɛnŋ nyi susu vevi sugbɔ ŋci yí trɔtrɔ hunnɔwo va yí mìwo denya o. Gbesɔ kpe niɔ, mɛdru ci yí le Yehowa zava gɔnmɛ “de nunɔ enyɔ vɔnwo so amɛ buwo nu o. Amɛ hunnɔ de wanɔ enu vɔn koɖo yi kpenawo o. Amɛ hunnɔ de nunɔ ŋkpɛndoamu nyɔwo so yiŋtɔ [xlɔwo] nu o.”
Ale fafɛɖe mɔ mìavanu enyɔ masɔgbewo so mɛɖe nu yí taŋfuin mìavanyi ŋsukantɔ (Kpɔ mamamɛ 12-13)
DO BUBU MƐ CIWO YÍ VƆNNƆ NƆ YEHOWA NU
14. Dre lé mɛdru Yehowa tɔ gbenɔ “amɛ ciwo yí xanɔ Mawu” do.
14 Ehajiji Wema 15:4 nu mɔ Yehowa xlɔwo “de nanɔ bubu amɛ ciwo yí xanɔ Mawu o.” Lé mìawɛ awa ahan ɔ? Ci mìnyi agbetɔ nuvɔnmɛwoɔ, mìdeje yí anu mɔ mɛleli xanɔ Mawu alo dexɛni o. Nyi yí taɖoɔ? Etɛnŋ jɔ mɔ adɛn ci mɛɖewo ɖo, adɔ yí mìatenɔ gogo wo fafɛɖe, yí mɛbuwo tɔwo tɛnŋ dokɔ dɔmɛzi nɔ mì. Ci ele ahan can ɔ, mìɖo agbe mɛ ciwo ɖekɛ yí Yehowa kpɔ mɔ ‘woxakɔ ye.’ (1 Kor. 5:11) Mɛ ŋtɔ́ lɔwo yí nyi mɛ ciwo yí kpɔtɔ wakɔ nuvɔn yí gbe mɔ yewodatrɔ ji mɛ o, ciwo yí dedonɔ bubu mìwo jixɔsewo nu o, alo ciwo yí teteɛkpɔ mɔ yewoadahɛn exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ.—Elo. 13:20.
15. Emɔ ɖeka ci ji mìato yí ado bubu “amɛwo pleŋ ciwo yí [vɔnnɔ nɔ] Tɔhonɔɔ”?
15 To akpo nɔ yɛɔ, Ehajiji Wema 15:4 biɔ so mì shi mɔ mìwo le danasɛ bubunana “amɛwo pleŋ ciwo yí [vɔnnɔ nɔ] Tɔhonɔ.” Edɔ mìjinɔ emɔ ciwo ji mìato yí awanɔ xomɛvu nɔ Yehowa xlɔwo yí agbebunɔ wo. (Rɔm. 12:10) Lé mìawɛ doɔ? Emɔ ɖeka ci ji mìato awɛ le Ehajiji Wema 15:4 mɛ, ci yí mɔ nɔ mɛdru Yehowa tɔ ci yí le yi zava gɔnmɛ “ɖo egbe nɔ yi kpena ɔ, é wanɔ do egbe ci é ɖo ji [nɔ adahɛn nu le nu can].” Nɔ mìdewanɔ do egbe ciwo mìɖonɔ jiɔ, kankandoji li mɔ ave nɔ mɛbuwo. (Mat. 5:37) Le kpɔwɛ mɛ, Yehowa kpɔkɔ emɔ mɔ ye mɛdruwo anɔ agbe asɔnɔ koɖo alɔlele gbe ci woɖo ji. Gbesɔ kpe niɔ, ejɔnɔ ji ni, nɔ ékpɔ yí jilawo je agbla yí tonɔ nyɔnɔnwi keŋ wanɔ do egbe ciwo woɖo nɔ wowo viwo ji. Ci mìlɔn Mawu koɖo mìwo kpenawoɔ, mìawa enu ciwo ji mìsun yí awanɔ do egbe ciwo mìɖo nɔ wo ji.
16. Emɔ bu ci nu mìadonɔ bubu Yehowa xlɔwo leɔ?
16 Emɔ bu ci nu yí mìadonɔ bubu Mawu xlɔwo le yí nyi mɔ mìaxɔnɔ mɛdru wo yí agbenanɔ nu wo. (Rɔm. 12:13) Nɔ mìzan gamɛ kankin yí nɔ ju koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ, akpedo mì nu mìado ŋsɛn ekacaca ci yí le mìwo koɖo wo koɖo Yehowa gblamɛ. Gbesɔ kpe niɔ, nɔ mìxɔnɔ amɛ mɛdruɔ, anyi mìɖyiɖyiɛ Yehowa.
MI LƆNLƆN ÐOÐO NƆ EHO
17. Nyi yí taɖo wovaxokɔ eho nuxu le Ehajiji Wema 15 tɔ mɛɔ?
17 Mìhlɛn so mɛ ci yí nyi mɛdru Yehowa tɔ nu mɔ “[nɔ édo] eho nɔ amɛ ɖe ɔ, dá byɔ ele do eho lɔ ji o. Amɛ hunnɔ da xɔ eho le amɛ shi yí a wa enu vɔnwo koɖo amɛ manyaɖe o.” (Eha. 15:5) Nyi yí taɖo ehonyɔ vato le akpaxwe kleŋ cɛ mɛ nɔ ehajiji wema lɔɔ? Ðo nɔ mìdeɖo susu nywi do eho nuɔ, atɛnŋ ado vevisese nɔ mɛbuwo yí agbedahɛn ekacaca ci yí le mìwo koɖo Mawu gblamɛ. (1 Tim. 6:10) Le Bibla hwenuɔ, mɛɖewo ɖunɔ eho do ta nɔ wowo nɔvi ciwo yí nyi wamɛnɔwo. Nɔ wodo eho nɔ woɔ, woxɔnɔ ehovi dota mɛ ni. Gbesɔ kpe niɔ, kojoɖotɔ ɖewo xɔnɔ eho le enugɔnmɛ yí aso kojo dɔndɔn nɔ amɛmanyaɖe. Enuwana ŋtɔ́wo nyi enukpotu nɔ Yehowa.—Ezek. 22:12.
18. Nyɔbiɔse ciwo atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔ susu ci mìɖonɔ do eho nuɔ? (Ebretɔwo 13:5)
18 Anyɔ mɔ mìagbeje mìwoɖekiwo mɛ yí akpɔ susu ci mìɖonɔ do eho nu. Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Ŋbunɔ tamɛ kpɔ so eho nu gbɛmɛgbɛmɛ yí drɔnɔ enu ciwo natɛnŋ axwle nua? Nɔ ŋdo eho le mɛɖe shi ɖe, égbɔnnɔnu nɔŋ gbɔxwe ŋvacuini nia, yí anunuɔ mɔ mɛ ci shi ŋdo ho le deʒan eho lɔa? Ehoɖoɖo na ŋkpɔɛni mɔ ŋnyi amɛvevi yí egbɔnnɔnu nɔŋ mɔ mawa xomɛvua? Nɔ eho le nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo shi ɖe, ŋdonɔ ehwɛ wo kpoŋ mɔ woɖo lɔnlɔn nɔ ehoa? Ŋnyinɔ exlɔ koɖo hotɔnɔwo yí atotoɔ akpa-akpa nɔ wamɛnɔwoa?’ Mɔnukpɔkpɔ gangan enyi yí hun nɔ mì mɔ mìanyi Yehowa mɛdruwo. Mìatɛnŋ aglɔn ta nɔ mɔnukpɔkpɔ cɛ nɔ mìdelɔnlɔn eho o. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, Yehowa dagbe mì ɖɛ gbeɖe o!—Hlɛn Ebretɔwo 13:5.
YEHOWA LƆN YI XLƆWO
19. Nyi yí taɖo Yehowa ji mɔ mìawa do enyɔ ciwo pleŋ wonu do Ehajiji Wema 15 tɔ mɛ jiɔ?
19 Wocu ta nɔ Ehajiji Wema 15 koɖo gbeɖu cɛ: “Nɔ amɛ ɖe le agbe mɛ shigbe amɛ nywi hunnɔ nɛ ɔ, á le koɖo Mawu tɛgbɛɛ [alo anɔ te goguiɖe.]” (Eha. 15:5) Le lɛɔ, ehakpatɔ lɔ dre nu ci yí taɖo Yehowa ji mɔ mìawa do enu ciwo pleŋ woyɔ do ehajiji cɛ mɛ ji. Yehowa ji mɔ mìwo le kpɔ jijɔ. Eyi dɔ nɔ mìwa do enu ciwo Yehowa ji mɔ mìwo le wa jiɔ, mìaxɔ shicu sugbɔ le agbe mɛ yí aglɔn ta nɔ mì.—Ezai 48:17.
20. Nyi Yehowa mɛdruwo atɛnŋ akpɔkɔ emɔ nɔ le esɔ mɛɔ?
20 Enunywi sugbɔ yí Mɛdru Yehowa tɔwo atɛnŋ akpɔ emɔ nɔ le esɔ mɛ. Amɛshiaminɔ egbejinɔtɔwo anɔ “nɔxu sugbɔ” ciwo yí Yesu drado ɖɛ nɔ wo le jeŋkwi mɛ. (Ʒan 14:2) Mɛ ciwo yí ɖo nyigban ji mɔkpɔkpɔ kpɔkɔ emɔ nɔ hwenu yí gbeɖu ci yí le Enyɔdasɛ 21:3 avamɛ. Kankandojitɔɔ, mìkpɔɛ mɔ Yehowa do bubu gangan mì nu ci eyɔ mì mɔ mìanyi ye xlɔwo yí anyi ye mɛdruwo keke asɔyi mavɔ le yi zava lɔ gɔnmɛ!
EHAJIJI 39 Wɔ Ŋkɔ Nyui Le Mawu Gbɔ
