1. Ne̱ni epas’a Myenge 15:1-5 yeno̱ ná yongwane̱ biso̱ e?

 O JOKWA di se̱le̱, joko ná baboledi ba Yehova bena ba bake̱ mo̱ longe̱ labu ba mapo̱nge̱ pe̱ miwe̱n o kombe̱ mulatako ma bwam na mo̱, be ná ba be̱ be̱n o “muno̱ko̱” mao. Nde nje jangame̱nno̱ bola ná di be̱ be̱n bao e? Kalat’a Myenge 15 e makwalea ońola nika. (Langa Myenge 15:1-5.) O mu mwenge di maso̱ belēdi be ná bongwane̱ biso̱ o bata sisea be̱be̱ na Loba.

2. Nje mulo̱ngedi David a tano̱ o̱nge̱le̱ yen ebe ponda a kwaledino̱ ońola muno̱ko̱ ma Yehova e?

² Kalat’a Myenge 15 e mabotea nde na min myuedi ná: “A Yehova, nja e ná a kasabe̱ ka mwe̱n o muno̱ko̱ mo̱ngo̱, na ja pe̱ o mudongo mo̱ngo̱ ma bosangi e?” (Mye. 15:1) Ponda mulo̱ngedi David a to̱pedino̱ ońola “muno̱ko̱” ma Yehova, yen ebe a ta nde o̱nge̱le̱ muno̱ko̱ mwena mu ta mu so̱be̱ o Gibeon o pambo a ponda po̱ te̱nge̱. David a tubi pe̱ ‘mudongo ma bosangi’ ma Loba, mu ta nde yen ebe mudongo ma Sion o Yerusalem mwena mu ta mu so̱be̱ o mikondo ma Gibeon. Oten nde David a tano̱ a longa muno̱ko̱ owe̱ni elimb’a male e te̱se̱be̱no̱ natē̱ ponda tempe̱l e longabe̱no̱.—2 Sam. 6:17.

3. Ońola nje jangame̱nno̱ so̱ṅtane̱ Myenge 15 e? (Ombwa pe̱ duta.)

³ Mbale̱ ńe nde ná seto̱ bana ba Israel be̱se̱ nde ba ta ba be̱ne̱ epolo o bolea o muno̱ko̱, ngusu pe̱ nde i ta yingea oteten a muno̱ko̱ owe̱ni elimb’a male e tano̱. Nde baboledi ba Yehova ba jemea be̱se̱ ba ta ba be̱ne̱ epolo o be̱ be̱n o muno̱ko̱ mao o mbad’edinge̱dinge̱, na be̱ pe̱ mako̱m mao. Nika pe̱ nde ńe ńo̱ng’a biso̱ be̱se̱. Kalat’a Myenge 15 e  matuba bede̱mo bō̱ jangame̱nno̱ be̱ne̱ na lee̱le̱ pe̱, ná di benge be̱ mako̱m ma Yehova.

DANGWA ESIBE̱ MISAN O BOLE PE̱ NJE E TE̱NGE̱N

4. Ne̱ni di bino̱ ná dubise̱ di titi nje ye̱se̱ Yehova a mengane̱no̱ biso̱ e? (Yesaya 48:1)

⁴ Kalat’a Myenge 15:2 e mateleye̱ ná moto ńe diko̱m la Loba e nde “nu nu madangwe̱ esibe̱ misan na bola nje e te̱nge̱n.” Byala ná “nu madangwe̱” na “bola” be malee̱ nde mambo moto angame̱nno̱ walane̱ oboso esibe̱ jembe̱. Mo̱, je ná di ‘dangwa esibe̱ misan’ na mbale̱ e? E. To̱ná mot’a benama to̱ mō̱ a titino̱ ná ke̱nge̱nge̱, Yehova a me̱nde̱ langa biso̱ ka bato ba “madangwe̱ esibe̱ misan” yete̱na di boli nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o sengane̱ mo̱. Ponda di mabake̱no̱ biso̱me̱ne̱ na Loba di dubisabe̱ pe̱, di mabotea nde o dangwa na mo̱. Maka ná o pond’a kwaṅ, seto̱ ońolana moto a ta mun’a Israel nde a tano̱ ye̱ke̱i te̱ mwe̱n a Yehova. Bō̱ ba ta ba bele̱ Yehova, nde esibe̱ “o mbale̱ na te̱me̱ la sim.” (Langa Yesaya 48:1.) Ná ba lee̱ ná ba ta ba pula be̱ be̱n ba Yehova na mbale̱, bana ba Israel ba ta bangame̱n jokwa mambenda ma Yehova na sengane̱ pe̱ mo̱. Mulemlem pe̱, ná di be̱ne̱ mulatako ma batabata na Loba we̱nge̱, e si dongame̱n ná di dubisabe̱ di belabe̱ pe̱ ná Mboṅ a Yehova. Jangame̱n benga “bola nje e te̱nge̱n.” Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e?

5. Sengane̱ Yehova o mambo me̱se̱, nje nik’e mapulano̱ kwala e?

⁵ Ońola Yehova, ‘dangwa esibe̱ misan’ na “bola nje e te̱nge̱n” nik’e si mapula kwala buka te̱ wala o ndabo a Janea ponda ye̱se̱. (1 Sam. 15:22) Jangame̱n po̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱ o sengane̱ Yehova o nje ye̱se̱ di mabolano̱ o longe̱, to̱ o ponda to̱ moto a titino̱ je̱ne̱ biso̱. (Min. 3:6; Mul. 12:13, 14) Ye mweńa ná di sengane̱ Yehova, to̱ o mambo ma me̱ne̱ne̱ bosadi. Na nika di malee̱ ná di to̱ndi  mo̱ na mbale̱, mo̱ pe̱ a mabata to̱ndo̱ biso̱.—Yoh. 14:23; 1 Yoh. 5:3.

6. Bupisane̱ Bonahebe̱r 6:10-12, nje ye mweńa buka bebolo basu ba bwam ba ponda ni tombi e?

⁶ Mambo di bolino̱ ońola Yehova o ponda ni tombi ma mabwese̱ mo̱ muńe̱nge̱ jita. Nde seto̱ bebolo basu ba jemea ba ponda ni tombi nde be mabole̱ ná di tike be̱ mwe̱n o muno̱ko̱ ma Yehova. Kalat’a Bonahebe̱r 6:10-12 (Langa) e mateleye̱ nika bwam. Yehova a si madimbea bebolo basu ba bwam ba ponda ni tombi. Nde a mapula pe̱ ná di benge bolea mo̱ na mulema mwe̱se̱ “nate̱na o su.” A me̱nde̱ bola biso̱ bowe̱n ba be̱ mako̱m mao o bwindea yete̱na “di si wo̱li.”—Gal. 6:9.

TO̱PO̱ MBALE̱ NA MULEMA MWE̱SE̱

7. To̱po̱ mbale̱ na mulema mwe̱se̱, nje nik’e mapulano̱ kwala e?

⁷ Moto̱ nu mapule̱ be̱ mwe̱n o muno̱ko̱ ma Yehova angame̱n ‘to̱po̱ mbale̱ na mulema mwe̱se̱.’ (Mye. 15:2) Nik’e si mapula kwala buka te̱ ná di s’angame̱n to̱po̱ mpoṅ. Yehova a mapula ná di be̱ mbale̱ o nje ye̱se̱ di makwalano̱ di mabolano̱ pe̱. (Bon. 13:18) Nika ńe mweńa “ebanja Yehova a malanga babobe minaka, nde e ba be mbale̱ tik’a diko̱m.”—Min. 3:32.

8. Njika bedangwedi jangame̱nno̱ banga e?

⁸ Ba bena ba ‘mato̱pe̱ mbale̱ na mulema mwe̱se̱’ ba si masengane̱ mambenda ma Loba buka te̱ ke̱ be oboso ba bato bape̱pe̱, nde ba kwe̱me̱ mo̱ ponda beno̱ muso̱lo̱ki. (Yes. 29:13) Nde ba mabanga bola nje ye̱se̱ ye bobe. Ńabobe e ná a botea jo̱nge̱le̱ ná mambenda ma Yehova mō̱ ma si te̱nge̱n. (Yak. 1:5-8) E ná a banga sengane̱ Yehova o mambo mena a mo̱nge̱le̱no̱ ná ma titi mweńa jita. E̱n pe̱ te̱ ná to̱ lambo la bobe di si po̱yedi mo̱, e ná a kumwa kwe̱me̱ mambenda ma Loba mape̱pe̱, na mo̱ a timba so̱ mot’a mawo̱ndo̱n. (Mul. 8:11) Nde biso̱, di mapula be̱ mbale̱ o mambo me̱se̱.

9. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o nje e tombi nged’a boso Yesu a dongame̱nno̱ Natanael e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁹ Je ná jokwa ońola nje yeno̱ mweńa ná di be̱ mbale̱ o mulema masu, ke̱ jombwedi nje  e tombi nged’a boso Yesu a dongame̱nno̱ Natanael. Ponda Filipo alane̱no̱ diko̱m lao Natanael o je̱ne̱ Yesu, lambo la mańaka di bolane̱. To̱ná Yesu a si tano̱ a mádongame̱ne̱ Natanael to̱ buńa, a kwali ná: “Ombwa, mot’a Israel ńa mbale̱ ńena mawo̱ndo̱n ma titino̱ oteten.” (Yoh. 1:47) Yesu a ta a bia ná bane̱ bokwedi bao ba ta mbale̱, nde e̱n ná Natanael mo̱ a ta mbale̱ tobotobo. Kapo̱ ka biso̱ be̱se̱, Natanael a si ta ná ke̱nge̱nge̱, nde a si ta mot’a mawo̱ndo̱n. Yesu a maki nika, a sesi pe̱ mo̱ ońola be̱ lao la mbale̱. E se̱ edube nik’e me̱nde̱no̱ be̱ ná Yesu a sese pe̱ mō̱ ńasu te̱ mulemlem e!

10. Ońola nje jangame̱nno̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje di makwalano̱ e? (Yakobo 1:26)

¹⁰ Mambo jita Myenge 15 mi makwaleano̱ ma mombwea nde mulatako masu na bane̱. Myenge 15:3 mi makwala ná moto ńe mwe̱n o muno̱ko̱ ma Yehova e nde nu nu “titi pe̱ to̱ minda n’eyem’ao, nu si mabole̱ nupe̱pe̱ bobe, to̱ sambwe̱le̱ munasango.” Di bolane̱ te̱ eyem’asu o mbad’a bobe, je ná di sengise̱ bane̱ sese, nde nik’e bola pe̱ ná di si be̱ pe̱ mwe̱n o muno̱ko̱ ma Yehova.—Langa Yakobo 1:26.

11. Nje ye minda e, nje pe̱ ye ná e po̱ye̱ bato ba be̱n y’ede̱mo nde ba mabange̱ jate̱le̱ e?

¹¹ Lambo diwo̱ mulo̱ngedi a tubino̱ le nde minda. Mo̱ nje ye minda e? Nika ńe nde kwala mambo ma mpoṅ mena me ná ma ńamse̱ dina la moto. Moto a be̱n te̱ y’ede̱mo a bobe nde a banga pe̱ jate̱le̱, e ná a pangabe̱ o bebokedi.—Yer. 17:10.

12-13. O njika bete̱medi bō̱ jeno̱ ná di sambwe̱le̱ mako̱m masu esibe̱ m’boṅsan e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹² Myenge 15:3 mi mo̱nge̱le̱ pe̱ biso̱ ná mwe̱n a Yehova a si mabolane̱ nupe̱pe̱ bobe, to̱ sambwe̱le̱ mako̱m mao. Ne̱ni moto eno̱ ná a sambwe̱le̱ nupe̱pe̱ e?

¹³ Je ná di sambwe̱le̱ moto esibe̱ m’boṅsan ke̱ di langwedi bape̱pe̱ mambo ma bobe  jombwea mo̱. Di no̱nge te̱ ben byembilan belalo: (1) munańango mō̱ embe̱ ebol’ao ya paonia, (2) babaedi bō̱ ba si mabolea pe̱ o Bete̱l, (3) munasango mō̱ a titi pe̱ mutudu to̱ muboledi o mwemba. Mo̱ e me̱nde̱ te̱nge̱ne̱ ná di kumwe langwea bape̱pe̱ njo̱m yena di mo̱nge̱le̱no̱ ná mo̱ nde i boli ná nik’e po̱ye̱ babo̱ e? Ye ná e be̱ ná bete̱medi babu be tuko nde ońola njo̱m ipe̱pe̱, yena di si bino̱. Nde di si dimbea pe̱ to̱ ná nu ńe mwe̱n o muno̱ko̱ ma Yehova e nde moto nu titi “minda n’eyem’ao, nu si mabole̱ nupe̱pe̱ bobe, to̱ sambwe̱le̱ munasango.”

BOLA BABWE̱ YEHOVA BO̱NGO̱ EDUBE

14. Teleye̱ ne̱ni be̱n ba Yehova beno̱ ná ba banga “babangabe̱ na Loba.”

¹⁴ Myenge 15:4 mi makwala ná diko̱m la Yehova le nde nu ńena nu “masase̱ babangabe̱ na Loba.” Nje nik’e mapulano̱ kwala e? Di titi ná di se̱me̱ye̱ o besengedi basu to̱ o nje di mo̱nge̱le̱no̱, o bakwa ná moto a bangabe̱ na Loba. Ońola nje e? Ońolana kana jeno̱ nde bato bena ba titi ná ke̱nge̱nge̱, je ná di to̱ndo̱ bato bō̱ ońolana bede̱mo babu be mabwese̱ biso̱ muńe̱nge̱, nde di si to̱nde bane̱ ońolana bede̱mo babu be malingise̱ biso̱. Nde bato jangame̱nno̱ banga be nde “babangabe̱” na Yehova. (1 Kor. 5:11) Oten, o be̱n bato ba mabole̱ bobe esibe̱ jate̱le̱, bato ba si mabole̱ mambo di dube̱no̱ edube, to̱ ba bena ba mawase̱ ńamse̱ mulatako masu na Loba.—Min. 13:20.

15. Langwa mbadi po̱ ńa bola “babwe̱ Yehova bo̱ngo̱” edube.

¹⁵ Myenge 15:4 mi mala oboso na kwala ná jangame̱n dube̱ “babwe̱ Yehova bo̱ngo̱.” Ońola nika, di mawasa mbad’a lee̱le̱ mako̱m ma Yehova muyao na bola pe̱ babo̱ edube. (Rom. 12:10) Ne̱ni bola nika e? Myenge 15:4 mi malee̱ mbadi po̱ ńa bola nika na kwala ná mwe̱n a Yehova e nde nu ńena ‘to̱ a kana nde so̱ngo̱ ni mawaneye̱ mo̱ mbo̱lo̱n, a si matukwa pe̱ mo̱.’ Di si londise̱ te̱ makakane̱ masu, ye̱ke̱i te̱ nik’e me̱nde̱ bwese̱ bane̱ ndutu. (Mat. 5:37) K’eyembilan Yehova a mengane̱ be̱n bao bena ba bai to̱ ba babe̱ ná ba londise̱ kakane̱ ba bolino̱ o buńa babu ba diba. A mabwa pe̱ muńe̱nge̱ ke̱ bayedi ba mapo̱ngo̱ miwe̱n o londise̱ makakane̱ ba mabolano̱ bana babu. Ndol’asu ońola Loba na bane̱ e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o bola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o londise̱ byala basu.

16. O njika mbadi nipe̱pe̱ jeno̱ ná di bola mako̱m ma Yehova edube e?

¹⁶ Mbadi nipe̱pe̱ jeno̱ ná di bola mako̱m ma Loba edube ńe nde ná di kase babo̱, di lee̱le̱ pe̱ babo̱ sanga la mulema. (Rom. 12:13) Di tombise̱ te̱ ponda o longe̱le̱ ńolo na bonasango na bonańango asu, di me̱nde̱ bata sisea be̱be̱ na babo̱ di bata pe̱ jouse̱ diko̱m lasu na Yehova. Omo̱ń a nika, di membilane̱ nde Yehova yete̱na di bi kasa be̱n.

BANGA NDOL’A MO̱NI

17. Ońola nje Myenge 15 mi makwaleano̱ ońola mo̱ni e?

¹⁷ Bibe̱l e makwala ná mwe̱n a Yehova e nde nu “nu si mabale̱ bato mo̱ni ońola muse̱ṅ ma bobe, nu si made̱ mate̱ki lingise̱ ba ba si be̱n njo̱m.” (Mye. 15:5) Ońola nje mun mwenge mu makwaleano̱ ońola mo̱ni e? Ońolana di si be̱n te̱ je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n jombwea mo̱ni, je ná di sengise̱ bane̱ sese, di ńamse̱ pe̱ diko̱m lasu na Loba. (1 Tim. 6:10) O pond’a kwaṅ, bato bō̱ ba ta ba bale̱ bonasango abu bena ba ta tue mo̱ni, nde ba baise̱ pe̱ ná ban ba timbise̱le̱ babo̱ mo̱ na mbata. Bakaisedi bō̱ pe̱ ba ta bemea no̱ngo̱ mate̱ki, na babo̱ ba busise̱ mbako a bobe te̱nge̱ne̱ ba  bena ba si ta ba be̱ne̱ njo̱m. Yehova a singe̱ yi ńai a beboledi.—Hes. 22:12.

18. Njika myuedi me ná mongwane̱ biso̱ o bia ne̱ni di me̱ne̱no̱ mo̱ni e? (Bonahebe̱r 13:5)

¹⁸ Ye mweńa ná mō̱ ńasu te̱ a wase o bia ne̱ni a me̱ne̱no̱ mo̱ni. Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na mabe̱ na tombise̱ ponda o jo̱nge̱le̱ mo̱ni na mambo neno̱ ná nandane̱ mo̱ e? Mo̱ na bale̱ te̱ mo̱ni omboa moto, na mindea o timbise̱le̱ mo̱ na jo̱nge̱le̱ ná nu moto a si be̱n ńo̱ng’ao e? Mo̱ na be̱n te̱ mo̱ni na mo̱nge̱le̱ ná na petane̱ bane̱, ye pe̱ mba ndutu o lee̱le̱ babo̱ sanga la mulema e? Mo̱ na malanga nde bonasango na bonańango am bena ba be̱n mo̱ni jita ka bato̱nde̱ mo̱ni e? Mo̱ na mawasa nde o be̱ diko̱m na bam’bwaṅ nde na yaṅa batue e?’ Ye mweńa ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ mi myuedi ebanja di kusi edube ende̱ne̱ ya be̱ be̱n ba Yehova. Nde ná di tike be̱ be̱n bao, di s’angame̱n to̱ndo̱ mo̱ni. Na nika, Yehova a si me̱nde̱ caka biso̱ to̱ buńa!—Langa Bonahebe̱r 13:5.

YEHOVA A TO̱NDI MAKO̱M MAO

19. Ońola nje Yehova a mapulano̱ ná di bole ma mambo jeno̱ wa o kwalea e?

¹⁹ Myenge 15 mi mabo̱ nde na din kakane̱ ná: “To̱ nja nu mabole̱ nika, a si me̱nde̱ ponga tom.” (Mye. 15:5) Na ben byala, mulo̱ngedi a matele̱ye̱ ońola nje Loba a mapulano̱ ná di bole mambo me̱se̱ mu mwenge mu kwaledino̱. Njo̱m ńe nde ná Yehova a mapula ná di be̱ bonam. Di boli so̱ te̱ nje ye̱se̱ a mabaise̱no̱ biso̱ ná di bole, di me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱ le bonam, mo̱ pe̱ a me̱nde̱ tata biso̱.—Yes. 48:17.

20. Nje e menge̱le̱ be̱n ba Yehova e?

²⁰ Be̱n ba Yehova ba me̱nde̱ be̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱ ńe bonam. Bo̱kisabe̱ ba jemea ba me̱nde̱ wala o mo̱ń owe̱ni Yesu a boṅsane̱no̱ babo̱ bepolo. (Yoh. 14:2) Ba bena ba be̱n dipita la be̱ longe̱ o wase ba me̱nde̱ je̱ne̱ belondisedi ba makaki ma maso̱be̱ o Bebīsedi 21:3. E se̱ edube ende̱ne̱ di kusino̱ ná Yehova a bele̱ biso̱ o be̱ mako̱m mao na be̱n o muno̱ko̱ mao o bwindea e!