1. ¿Hanja ma dä maxkägihu̱ Salmo 15:​1-5?

 HA RÄ ntꞌudi pa gä nxadihu̱ 23, dä pädihu̱ hanja nuꞌu̱ xä ꞌueke yä bida pa dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba, dä za dä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä amista kongeꞌä ꞌne dä za dä mꞌu̱i ha rä ngu rä Zi Dada Jeoba ngu yä imbitado. ¿Pe te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä amista Kongeꞌä? Ha rä Salmo 15 ma gä pädihu̱ te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa mänꞌa gä ntsitsꞌihu̱ ko Äjuä (hñeti Salmo 15:​1-5).

2. ¿Tal vez te mi o ha rä mfeni rä rey David ora bi ꞌñenä «ri nguu»?

² Rä Salmo 15 fu̱di enä: «Oh Jeoba, ¿toꞌo dä za dä mꞌu̱i ha ri nguu? ¿Toꞌo ma dä za dä mꞌu̱i ha ri mäkä tꞌo̱ho̱?» (Sal. 15:1). Ora rä rey David bi ꞌñenä «ri nguu», tal vez mi o ha rä mfeni näꞌä rä jäꞌtsi de gä mhuntsꞌi o tabernáculo xki gohi ha Gabaón po nꞌa rä tiempo. ꞌNe ora bi ꞌñenä «ri mäkä tꞌo̱ho̱», tal vez mi o ha rä mfeni näꞌä rä monte Sion mi ja ha Jerusalén. Nunä luga mi kohi kasi ha 10 yä kilometro de Gabaón. Ha nunä luga, rä rey David bi hyoki nꞌa rä jäꞌtsi habu̱ bi me̱ꞌtsi rä arca de rä pacto mientra bi za bi hyoki nꞌa rä luga xä ñho pa ja dä me̱ꞌtsini (2 Sam. 6:17).

3. ¿Por hanja xa mähyoni gä pädihu̱ te udi rä Salmo 15? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

³ Hingä gatꞌho yä israelita bi me̱ꞌtsi rä oportunida de bi yu̱tꞌi ha näꞌä rä jäꞌtsi de gä mhuntsꞌi o tabernáculo, menu bi za bi yu̱tꞌi habu̱ mi ꞌme̱ꞌtsi rä arca de rä pacto. Pe hää, gatꞌho yä israelita mi tsa dä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä amista ko rä Zi Dada Jeoba. Njabu̱, gatꞌho mi pe̱ꞌtsi rä oportunida de dä mꞌu̱i ꞌnehe ngu yä imbitado ha rä ngu Jeoba. Geꞌä rä oportunida di pe̱ꞌtsihu̱ ꞌnehe. Ha rä Salmo 15 udi te mä hogä mꞌu̱i di debe gä potꞌihu̱ pa njabu̱ gä sigi gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä amista ko rä Zi Dada Jeoba.

 DEBE GÄ YꞌOHU̱ MÄNJUÄNTHO HA RÄ ꞌÑUU JEOBA ꞌNE GÄ PE̱FIHU̱ NÄꞌÄ DI HO

4. ¿Por hanja di pädihu̱ ge hingä kombasta gä nxixtehehu̱ pa dä nugägihu̱ xä ñho rä Zi Dada Jeoba ngu yä imbitado? (Isaías 48:1).

⁴ Ha rä Salmo 15:2 pede de nuꞌu̱ yä amigo rä Zi Dada Jeoba yꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu ꞌne pe̱fi näꞌä xä ñho. Yä noya yꞌo ꞌne pe̱fi, signifika njatꞌä ꞌne hyaxtho. ¿Pe xa mäjuäni dä za gä yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba? Hää. Mäjuäni ge mäske gatꞌho xtä mꞌu̱ihu̱ ko rä pekado, pa rä Zi Dada Jeoba ꞌñenä go di yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu ora handi ge di o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä o̱tehu̱ ꞌne gä pe̱fihu̱ näꞌä di hoꞌä. Gä umbäbihu̱ mä bidahu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä nxixtehehu̱, ꞌñenä go ja penä di fu̱dihu̱ di yꞌohu̱ ha rä ꞌñuu. Mähyoni gä benihu̱ ge mäyaꞌmu̱, gatꞌho rä hnini Israel mi pertenesebi rä Zi Dada Jeoba. Pe hindi signifika ge kada nꞌa rä israelita ya mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä amista ko rä Zi Dada Jeoba. Hinä, ngeꞌä rꞌaa mäske mi xo̱kämbeni rä Zi Dada Jeoba himi ja ko ngatꞌho yä koraso (hñeti Isaías 48:1). Pa nꞌa rä israelita dä mꞌu̱i ngu rä imbitado rä Zi Dada Jeoba, mi debe dä bädi ꞌne dä me̱fi nuꞌu̱ yä mhända. Njabu̱ ꞌnehe mäpaya, pa dä nugägihu̱ xä ñho rä Zi Dada Jeoba, hingä kombasta gä nxixtehehu̱ ꞌne gä mꞌu̱ihu̱ mbo ha rä hnini, sino ke mähyoni gä sigi gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho.

5. Pa rä Zi Dada Jeoba, ¿te di signifika gä yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu ꞌne gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho?

⁵ Pa rä Zi Dada Jeoba, gä yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu ꞌne gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho, hindi signifika ge ho̱nse̱ gä ntinihu̱ ha yä mhuntsꞌi tatꞌä semänä (1 Sam. 15:22). Sino ke di debe gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ yä mhända hyaxtho, asta nuꞌmu̱ di ꞌmu̱se̱hu̱ ꞌne hinto hanꞌgägihu̱ (Prov. 3:6; Ecl. 12:​13, 14). Mähyoni gä o̱tehu̱ rä Zi Dada Jeoba ha gatꞌho näꞌä di pe̱fihu̱, mäske rꞌabu̱ di handihu̱ ge jabu̱ rꞌa yä tꞌo̱tꞌe hingä xa di mporta o hingä xa mähyoni. Mu̱ gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä pe̱fihu̱ gatꞌho näꞌä di ho rä Zi Dada Jeoba, ma gä udihu̱ hängu di mädihu̱ ꞌne  näꞌä ma dä mäkägihu̱ ꞌnehe (Juan 14:23; 1 Juan 5:3).

6. Ja ngu di handihu̱ ha Hebreos 6:​10-12, ¿por hanja hindi debe gä komformähu̱ ko näꞌä xtä pe̱fihu̱ mä mꞌe̱tꞌo po rä Zi Dada Jeoba?

⁶ Rä Zi Dada Jeoba xa di balora gatꞌho näꞌä xtä pe̱fihu̱ po geꞌä. Pe pa gä sigihu̱ gä ꞌmu̱ihu̱ de gä imbitado ha rä nguu, hingä kombasta näꞌä xtä pe̱fihu̱ mä mꞌe̱tꞌo (hñeti Hebreos 6:​10-12). Mäske rä Zi Dada Jeoba nunka di pumfri näꞌä xtä pe̱fihu̱ mä mꞌe̱tꞌo, näꞌä ne gä sigi gä pe̱fihu̱ näꞌä di hoꞌä ko ngatꞌho mä korasohu̱ asta xa dä zo̱ho̱ rä fin. Mu̱ «hindä zabigihu̱» de gä pe̱fihu̱ näꞌä di hoꞌä, näꞌä ma dä rꞌakägihu̱ rä amista pa nzäntho (Gál. 6:9).

MA GÄ MÄÑHU̱ NÄꞌÄ MÄJUÄNI DENDE HA MÄ KORASOHU̱

7. ¿Hanja dä za gä udihu̱ ge nzäntho di mäñhu̱ näꞌä mäjuäni ha mä korasohu̱?

⁷ Salmo 15:2 udi ge rä Zi Dada Jeoba di mbitabi ha rä nguu ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi «nzäntho mää näꞌä mäjuäni ha rä koraso». Po geꞌä xa mähyoni gä ebitahu̱ yä nkꞌuamba ꞌne gä ñꞌonradohu̱ ha gatꞌho näꞌä di pe̱fihu̱ ꞌne di mäñhu̱ (Heb. 13:18). Rä Mäkä Tꞌofo enä ge Jeoba «xa di u̱tsa nuꞌu̱ yä gu̱xä nkꞌuamba, pe Näꞌä pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko nuꞌu̱ mängä näꞌä mäjuäni ꞌne pe̱fi näꞌä xä ñho» (Prov. 3:32).

8. ¿Te mä mꞌu̱i xä ntsꞌo di debe gä ebitahu̱?

⁸ Nꞌa rä jäꞌi näꞌä hingi «mää näꞌä mäjuäni ha rä koraso», geꞌä di ñꞌetsꞌi ge pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ora toꞌo handi, pe ora hinto handi pe̱fi näꞌä xä ntsꞌo (Is. 29:13). Nꞌa rä jäꞌi njabu̱, udi ge rä ꞌñuu ya xä ntsꞌaki ꞌne nuju̱ hindi ne gä pe̱fihu̱ njabu̱. ¿Hanja fu̱di nꞌa rä jäꞌi di ꞌuengi de rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba? Ora näꞌä jäꞌi di mbeni ge rꞌa de nuꞌu̱ yä mhända rä Zi Dada Jeoba hingä pa rä ñhoui ꞌne fu̱di pe̱fi näꞌä go dä ne (Sant. 1:​5-8). Näꞌä jäꞌiꞌä, fu̱di fe̱ꞌtsi rꞌa yä mhända rä Zi Dada Jeoba, ngeꞌä kamfri ge hingä xa ja mꞌe̱di dä me̱fi o hingä xa mähyoni. ꞌNepu̱, ora handi ge ꞌñenä bi bo̱nibi xä ñho näꞌä bi me̱fi ꞌne hinte mä xuñha bi me̱ꞌtsi, nubye̱ ju̱ rä balo ꞌne pe̱fi märꞌa yä tꞌo̱tꞌe mänꞌa xä ntsꞌo. Nꞌa rä jäꞌi njabu̱, udi ge rä yohmi ngeꞌä ꞌñenä xa mäjuäni pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba pe ora hinto handi pe̱fi näꞌä xä ntsꞌo (Ecl. 8:11). Koꞌmu̱ nuju̱ hindi nehu̱ gä ꞌuengihu̱ de rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba, xa di o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä ñꞌonradohu̱ ko ngatꞌho näꞌä di pe̱fihu̱ ꞌne näꞌä di mäñhu̱.

9. ¿Te utkägihu̱ ko näꞌä bi thogi nuꞌmu̱ rä Hesu bi konose Natanael? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

 ⁹ Näꞌä bi thogi nuꞌmu̱ rä Hesu bi konose Natanael, utkägihu̱ ge xa mähyoni gä ñꞌonradohu̱ dende ha mä korasohu̱. Nuꞌmu̱ Felipe bi zitsꞌi näꞌä rä amigo mrä thuhu Natanael pa dä konose rä Hesu, ¿gi pädi te bi thogi? Mäske rä Hesu nunka xki hyandi Natanael, pe ora bi nthe̱ui, rä Hesu bi ꞌñenä: «Hyanthu̱ go gehni nꞌa rä me Israel, nuni xi mäjuäni kamfri Äjuä, y hingrä hyate» (Juan 1:47). Mäske rä Hesu mi pädi ge nuꞌu̱ märꞌa yä de̱ni mi mängä näꞌä mäjuäni ꞌne hingä myä hyate, pe mi hyandi Natanael, bi da ngue̱nda ge tobe mänꞌa xa mrä onrado. Natanael mrä imperfecto ja ngu nuju̱, pe xa mi o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä ñꞌonrado ko ngatꞌho näꞌä mi pe̱fi ꞌne näꞌä mi mää. Po geꞌä rä Hesu bi felisita. ¿Gi hohmä dä mbeni njabu̱ ꞌnehe rä Hesu de geꞌi?

10. ¿Por hanja di debe gä dominähu̱ mä jänehu̱? (Santiago 1:26).

¹⁰ Kasi gatꞌho nuꞌu̱ yä rekisito no̱ni ha rä Salmo 15, adi gä tratahu̱ xä ñho märꞌaa. Ha rä Salmo 15:3 udi ge rä Zi Dada Jeoba di asepta ngu rä imbitado nꞌa rä jäꞌi näꞌä «hindi usa rä jäne pa dä gu̱xä yä calumnia. Näꞌä hingi o̱tpäbi rä ntsꞌomꞌu̱i rä mikꞌei, ꞌne näꞌä hingi no̱ni pa dä mänchabi rä thuhu yä amigo». Toꞌo hingi usa xä ñho rä jäne, di perjudikase̱ ꞌne di perjudika märꞌaa. ¿Por hanja di perjudikase̱? Ngeꞌä rä Zi Dada Jeoba hingi asepta ngu rä imbitado nꞌa rä jäꞌi näꞌä hingi pädi dä dominä rä jäne (hñeti Santiago 1:26).

11. ¿Te di signifika rä calumnia ꞌne te dä za dä tꞌo̱tꞌpäbi nuꞌu̱ yä jäꞌi ju̱tsꞌi yä calumnia ꞌne hindi arrepenti?

¹¹ Ha rä Salmo 15 rä rey David bi mää ge di debe gä ebitahu̱ rä calumnia. Pe, ¿te me̱ꞌä rä calumnia? Signifika ora nꞌa rä jäꞌi ju̱tsꞌi yä nkꞌuamba pa dä tsꞌombäbi rä thuhu o dä perjudika märꞌaa. Nuꞌu̱ yä jäꞌi ju̱tsꞌi yä calumnia ꞌne hindi arrepenti, dä za drä espulsa de rä mhuntsꞌi (Jer. 17:10).

12, 13. Mu̱ hingä jamäsuhu̱ näꞌä di mäñhu̱, ¿hanja dä za gä mänchabihu̱ yä thuhu mä amigohu̱? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹² Rä Salmo 15:3 ꞌnehe benꞌgägihu̱ ge nꞌa  rä imbitado rä Zi Dada Jeoba «hingi o̱tpäbi rä ntsꞌomꞌu̱i rä mikꞌei, ꞌne näꞌä hingi no̱ni pa dä mänchabi rä thuhu yä amigo». ¿Hanja dä za gä mänchabihu̱ rä thuhu mä amigohu̱?

¹³ Mu̱ hingä jamäsuhu̱ näꞌä di mäñhu̱, dä za gä mänchabihu̱ yä thuhu mä kuhu̱. Ma gä hutsꞌihu̱ nuya hñuu yä ejemplo: 1) Nꞌa rä nju ya bi hye̱gi de dä mprecursora regular. 2) Nꞌa rä medinthäti ya bi bo̱ni de Betel. ꞌNe 3) nꞌa rä ku ya hingä rä anciano o ya hingä rä siervo ministerial. Ora thogi njabu̱, ¿di debe gä mbenihu̱ ge nuyu̱ yä ku ja te bi yꞌo̱tꞌe ꞌne gä petehu̱ märꞌaa? Hinä. Mähyoni gä benihu̱ ge nuju̱ hindi pädihu̱ xä ñho te bi thogi. Hänge pa gä dominähu̱ näꞌä ma gä mäñhu̱, mähyoni gä benihu̱ näꞌä hutsꞌi ha rä Salmo 15:3 ora enä ge nuꞌu̱ yä imbitado rä Zi Dada Jeoba, «hingi o̱tpäbi rä ntsꞌomꞌu̱i rä mikꞌei, ꞌne näꞌä hingi no̱ni pa dä mänchabi rä thuhu yä amigo».

MA GÄ PE̱ꞌSPÄBIHU̱ RÄ TꞌEKꞌEI NUꞌU̱ PE̱PÄBI RÄ BOLUNTA JEOBA

14. ¿Hanja dä za gä pädihu̱ toꞌo nuꞌu̱ yä jäꞌi di debe gä rechazahu̱?

¹⁴ Ha rä Salmo 15:4 enä ge nꞌa rä imbitado rä Zi Dada Jeoba «di rechaza nuꞌu̱ di meresebi dä nhumäñꞌu̱». ¿Pe hanja dä za gä pädihu̱ toꞌo «di meresebi dä nhumäñꞌu̱»? Koꞌmu̱ dyä imperfectohu̱, rꞌabu̱ hindi numäñhohu̱ nꞌa rä jäꞌi ngeꞌä hindi ntsitsꞌihu̱ xä ñho kongeꞌä o ngeꞌä hindi hohu̱ tenguꞌä rä mꞌu̱i. Hänge mähyoni gä rechazahu̱ ho̱nse̱ nuꞌu̱ mängä rä Zi Dada Jeoba ge di debe gä rechazahu̱ (1 Cor. 5:11). ¿Toꞌo nuꞌu̱ yä jäꞌiꞌu̱? Nuꞌu̱ o̱tꞌe yä pekado ꞌne hindi arrepenti, nuꞌu̱ ꞌme̱tuäbi rä tꞌekꞌei näꞌä rä so̱kämbeni di umbäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ꞌne nuꞌu̱ toꞌo ne dä tsꞌoni näꞌä rä amista di pe̱ꞌtsihu̱ Kongeꞌä (Prov. 13:20).

15. ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ toꞌo pe̱ꞌspäbi nꞌa rä hogä ntsu Jeoba?

¹⁵ Rä Salmo 15:4 ꞌnehe udi ge di debe gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ toꞌo pe̱ꞌspäbi nꞌa rä hogä ntsu Jeoba. Po geꞌä, mähyoni gä honihu̱ rä modo hanja gä udihu rä ñhojäꞌi ꞌne rä tꞌekꞌei po nuꞌu̱ yä amigo rä Zi Dada Jeoba (Rom. 12:10). ¿Te di debe gä pe̱fihu̱? Ha rä Salmo 15:4 mää ge nuꞌu̱ yä imbitado rä Zi Dada Jeoba «kumpli näꞌä xä promete, mäske rꞌabu̱ go di ꞌme̱di». Mu̱ hingä kumplihu̱ ko näꞌä di prometehu̱, dä za gä u̱nihu̱ märꞌaa (Mat. 5:37). Por ejemplo, nuꞌu̱ yä imbitado rä Zi Dada Jeoba debe dä kumpli ko nuꞌu̱ yä promesa bi ja nuꞌmu̱ bi nthäti. ꞌNehe, Jeoba to̱ꞌmi ge yä dada dä kumpli näꞌä di prometebi yä bätsi. Koꞌmu̱ di mädihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne mä mikꞌeihu̱, di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po di kumplihu̱ näꞌä di prometehu̱.

16. ¿Ndaꞌä mä nꞌa rä forma de hanja dä za gä umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ yä amigo Jeoba?

¹⁶ ꞌNehe, di udihu̱ ge di umbäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ yä amigo rä Zi Dada Jeoba ora di umbäbi ntsaya ꞌne hindi yꞌu̱yahu̱ kongeꞌu̱ (Rom. 12:13). Ora di mbitabihu̱ mä kuhu̱ nꞌa rä ñhuni o pa gä thogihu̱ nꞌa rä hogä rato, mänꞌa di te näꞌä rä amista di pe̱ꞌtsihu̱ kongeꞌu̱ ꞌne ko rä Zi Dada Jeoba. ꞌNehe, ora di umbäbihu̱ ntsaya mä kuhu̱ di de̱mbäbihu̱ rä mꞌu̱i rä Zi Dada Jeoba.

MA GÄ ꞌUEGEHU̱ DE YÄ NKꞌATꞌÄ BOJÄ

17. ¿Por hanja no̱ni rä bojä ha rä Salmo 15?

¹⁷ Rä Salmo 15 sigi mää ge nꞌa rä imbitado rä Zi Dada Jeoba «hinxä hmi rä bojä pa dä yꞌadi yä interes, ꞌne mäske dri juꞌti pa dä mängä yä nkꞌuamba kontra nꞌa rä jäꞌi näꞌä hinte mä thai tu, näꞌä hingi asepta» (Sal. 15:5). ¿Por hanja no̱ni yä bojä ha nunä tꞌu̱kä Salmo? Pa dä benꞌgägihu̱ rä Zi Dada Jeoba ge mu̱ hingä nsuhu̱, yä nkꞌatꞌä bojä dä za dä tsꞌoni näꞌä rä amista di pe̱ꞌtsihu̱ kongeꞌä ꞌne dä za gä u̱nihu̱ märꞌaa (1 Tim. 6:10). Mäyaꞌmu̱, rꞌa yä israelita mi hmipäbi rä bojä nuꞌu̱ yä ku mi hyoya, pa mꞌe̱fa mi probecha ꞌne mi kobrabi ndunthi yä interes.  ꞌNehe mi ꞌmu̱i rꞌa yä nzaya nuꞌu̱ mi häni yä bojä pa dä kondenä nuꞌu̱ hinte xki yꞌo̱tꞌe. Pe rä Zi Dada Jeoba bi mää ge xa di u̱tsa nuya yä tꞌo̱tꞌe (Ezeq. 22:12).

18. Pa gä dahu̱ ngue̱nda hanja di handihu̱ rä bojä, ¿te mä ntꞌani dä hogi gä thädihu̱? (Hebreos 13:5).

¹⁸ Xi nuju̱, ¿hanja di handihu̱ rä bojä? Dä hogi gä ñꞌanise̱hu̱: «¿Hyaxtho di beni rä bojä ꞌne de näꞌä di ne gä tai? Mu̱ toꞌo hmikägi rä bojä, ¿di tarda pa gä koꞌspäbi ꞌne di mbeni ge hingi japäbi mꞌe̱di? ¿Di exä mä nsu ngeꞌä ja mä bojä? ¿Drä yꞌu̱ya? Nuꞌu̱ yä ku ja yä bojä, ¿di juzga ꞌne di mbeni ge mänꞌa di mädi yä bojä ke rä Zi Dada Jeoba? ¿Di ho gä ntsixꞌmee ho̱nse̱ nuꞌu̱ ja yä bojä ꞌne di ꞌuege de nuꞌu̱ yä ku yä hyoya?». Mähyoni gä benihu̱ näꞌä rä däta nsu di pe̱ꞌtsihu̱ de dä nugägihu̱ rä Zi Dada Jeoba ngu yä imbitado ha rä nguu. Hänge mähyoni gä handihu̱ rä bojä ja ngu ri ꞌñehe, pa njabu̱ hingä ꞌme̱dihu̱ näꞌä rä amista di pe̱ꞌtsihu̱ Kongeꞌä. Mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱, rä Zi Dada Jeoba nunka ma dä hye̱gäse̱hu̱ (hñeti Hebreos 13:​5, TNM).

RÄ ZI DADA JEOBA XA DI MÄDI YÄ AMIGO

19. ¿Por hanja rä Zi Dada Jeoba adi gä kumplihu̱ nuꞌu̱ yä rekisito hutsꞌi ha rä Salmo 15?

¹⁹ Ha Salmo 15 huadi enä: «Nꞌa rä jäꞌi njabu̱, nunka toꞌo ma dä huäꞌtsi» (Sal. 15:5). Rä rey David udi ge näꞌä hutsꞌi ha rä Salmo 15, geꞌu̱ yä rekisito adi rä Zi Dada Jeoba gä kumplihu̱ pa njabu̱ gä ꞌmu̱ihu̱ ko rä johya. ꞌNehe, mu̱ gä kumplihu̱ ko nuya yä rekisito, rä Zi Dada Jeoba ma dä sugägihu̱ ꞌne ma dä rꞌakägihu̱ rä jäpi (Is. 48:17).

20. ¿Te mä jäpi to̱ꞌmi dä hñäni nuꞌu̱ yä imbitado rä Zi Dada Jeoba?

²⁰ Nuꞌu̱ yä imbitado rä Zi Dada Jeoba sigi porta xä ñho ꞌne yꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu, to̱ꞌmi dä hñäni ndunthi yä jäpi. Rꞌaa, to̱ꞌmi dä mꞌu̱i ha mähetsꞌi ko rä Hesu (Juan 14:2). Märꞌaa, to̱ꞌmi dä mꞌu̱i nuua ha rä Xiꞌmhai habu̱ ma dä hyandi hanja ma dä kumpli nuꞌu̱ yä promesa hutsꞌi ha Apocalipsis 21:3. ¿Hänge xi nꞌa rä däta nsu näꞌä xtä hänihu̱ de dä nugägihu̱ rä Zi Dada Jeoba ngu yä amigo? Hää, ¡pa nzäntho ma dä za gä ꞌmu̱ihu̱ ngu yä imbitado ha rä nguu!