NGEREN U TIMEN SHA MI 24
ICAM 24 Va sha Uwo u Yehova
Lu ken Tenti u Yehova Gbem sha Won!
“TERE, ka an nana tsa ken tenti Wouwe?”—PS. 15:1.
KWAGH U SE LU HENEN YÔ
Ken ngeren ne, se lu nengen kwagh u se er ve se za hemen u lun azende a Yehova yô, shi se nenge gbenda u Yehova a soo ér se eren kwagh a azende a na yô.
1. Aluer se time sha kwagh u Pasalmi 15:1-5 a ôr la yô, kwagh la una wase se sha ci u nyi?
KEN ngeren u a kar la, yange se hen se fa er mbacivir Yehova mba ve tsegha ayol a ve la vea fatyô u lun ken tenti na u sha injakwagh la, sha u yan ijende a na kôôsôô yô. Kpa ka nyi i gbe u se er ve se kuma u lun ken tenti na laa? Pasalmi 15 ôr akaa a i gbe u se er yô. (Ôr Pasalmi 15:1-5.) Pasalmi ne ôr akaa a i gbe u se er ve se ya ijende a Aôndo kôôsôô yô.
2. Alaghga ka nyi yange i na ve Davidi ôr kwagh ter tenti u Yehova?
2 Pasalmi 15 hii sha u kaan ér: “TERE, ka an nana tsa ken tenti Wouwe? Man ka an nana lu sha icighanwo Wouwe?” (Ps. 15:1) Alaghga Davidi yange una ôron kwagh u “tenti” u Yehova yô, a henen sha kwagh u tabernakel u yange lu ken Gibeon sha anshighe kpuaa la. Shi Davidi yange ôr kwagh u “icighanwo” u Aôndo, man alaghga yange una lu henen sha kwagh u Uwo u Shion u u lu ken Yerusalem la. Davidi yange er tenti, ver areki u ikyuryan la ker zan zan i va kar maan tempel kpôô kpôô. Ijiir ne yange i gba ica a vegher u ken imbusutarimese i Gibeon la kuma ukilomita imôngo.—2 Sam. 6:17.
3. Se soo u kaven inja i kwagh u Pasalmi 15 a ôr la sha ci u nyi? (Shi nenge foto kpaa.)
3 Nahan kpa, ka Mbaiserael cii yange ve zua a ian i eren tom ken tabernakel ga, shi ka ve kpuaa tseegh yange ve nyôr ken tenti ape i ver areki u ikyuryan la ye. Kpa mbacivir Yehova mbajighjigh cii vea fatyô u lun ken tenti na u sha injakwagh la sha u yan ijende a na shi zan hemen u lun azende a na. Man ka kwagh u se cii a sar se je la. Pasalmi 15 ôr aeren a i gbe u se lu a mi ve se za hemen u lun azende a Yehova yô.
Mbaiserael mba sha ayange a Davidi la yange ve fa inja i u lun ken tenti u Yehova la tsembelee (Nenge ikyumhiange i sha 3)
ZENDEN JIGHILAA SHI EREN KWAGH U PERAPERA
4. Se fa ser ka batisema tseegh Yehova a soo ér se er ga sha ci u nyi? (Yesaia 48:1)
4 I ôr kwagh u or u nan ye ijende a Aôndo ken Pasalmi 15:2 ér ka or u nan “zenden jighilaa, nan eren perapera, nan er kwagh sha mimi” yô. Ishember i “zenden” man i “eren” la ngi tesen ér kwagh ne ka kwagh u i gbe u se za hemen u eren yô. Kpa mimi je se fatyô u “zenden jighilaa”? Een, se fatyô. Shin er uumace cii ve yina nahan kpa, Yehova una nenge se ér se mba “zenden jighilaa” aluer se mba nôngon sha afatyô wase cii ungwan imo na yô. Ka sea tsegha ayol a ase sha ci u Aôndo shi sea er batisema yô, i lu mhii u zende wase vea Aôndo je la. Ikyav i tesen yô, sha ayange i ngeren Bibilo la, or a lu ken ikyurior i Iserael tsô maa nan kuma u lun ken tenti u Yehova ga. Mbagenev yange ve yilan sha iti na kpa lu “sha mimi ga, shin sha perapera kpaa ga.” (Ôr Yesaia 48:1.) Yange Mbaiserael vea soo u tesen ér mba ior mba Yehova yô, i gba u vea hen atindi a na shi vea kuran a kpaa. Nahan se kpa, cii ve Aôndo a lumun se yô, a gba u se er kwagh a hemba di u eren batisema shi zan mbamkombo mba tiônnongo di tsô la. Kpa a gba u se za hemen u ‘eren kwagh u perapera.’ Se er kwagh ne nena?
5. Inja i u ungwan imo i Yehova sha hanma kwagh la ér nyi?
5 Hen Yehova yô, u “zenden jighilaa” shi “ eren perapera” la, hemba di u zan mbamkombo hanma shighe ken Iyou i Tartor la. (1 Sam. 15:22) Gba u se nôngo kpoghuloo se ungwan imo i Aôndo sha hanma kwagh u se eren cii, kua shighe u se lu tswen je kpaa. (Anz 3:6; Orpa 12:13, 14) Gba hange hange u se ungwan imo i Yehova sha akaa a a lu inja er ka a kiriki la je kpaa. Ka sea eren nahan yô, kwagh la a tese ér a doo se ishima sha mimi, shi se kpa se hemba doon un ishima.—Yoh. 14:23; 1 Yoh. 5:3.
6. Mbaheberu 6:10-12 kaa ér ka nyi i hembe gban Yehova kwagh a akaa a dedoo a se vande eren ken ijime laa?
6 Yehova wuese akaa a se vande eren sha ci na la kpishi. Nahan kpa, akaa a dedoo a yange se er sha ci na la tseegh aa na se za hemen u lun ken tenti u Yehova ga. Se nenge kwagh ne wang ken Mbaheberu 6:10-12. (Ôr.) Yehova hungur a akaa a dedoo a se er sha ci na la ga. Kpa a soo ér se za hemen u civir un a ishima yase cii “zan zan mkur.” “Aluer se yina ishima ga yô,” una lu ijende yase gbem sha won.—Gal. 6:9.
ÔRON KWAGH SHA MIMI KEN ISHIMA YOU
7. Inja i u ôron kwagh sha mimi ken ishima yase la ér nyi?
7 Or u nan soo ér Yehova a lumun nan ken tenti na yô, gba u nana “[ôron] kwagh sha mimi ken ishima i nan.” (Ps. 15:2) Inja na yô, gba u se palegh u eren aie tseegh ga. Yehova soo ér se ôron shi se eren hanma kwagh cii sha mimi. (Heb. 13:18) Kwagh ne ka kwagh u vesen sha ci u “or u ayomough ndôhôr Yehova ishima, Kpa mbamimi yô ka a ya ikyar a ve kôôsôô.”—Anz. 3:32, NWT.
8. Ka ieren i nyi i gbe u se palegha?
8 Mba ve ‘ôron kwagh sha mimi ken asema a ve’ yô, mba ungwan imo i Yehova shighe u ior ve lu nengen a ve tseegh, geman eren akaabo myer ga. (Yes. 29:13) Mba eren iferkwagh ga. Iferor ka nan hii u nengen ér ka hanma shighe i gbe u nana kura atindi a Yehova ga. (Yak. 1:5-8) Alaghga nana per atindi a Yehova a nan nenge ér ka a kiriki yô. Aluer nan nenge ér kwaghbo due ken atindi a nan per la ga yô, alaghga nana hii u eren akaa a vihin hemban a ngara je kpaa. (Orpa. 8:11) Kpa se yô, se soo ser se eren kwagh sha mimi hanma shighe cii.
9. Ka nyi se hen ken kwagh u yange za hemen shighe u Yesu hii nengen a Natanael laa? (Shi nenge foto kpaa.)
9 Se hen er i gbe hange hange u se ôron kwagh sha mimi ken ishima yase, ken kwagh u za hemen shighe u Filibu va a Natanael hen Yesu la. Shin er Yesu vande nengen a Natanael ga nahan kpa, a kaa ér: “Nenge, mimi je, Oriserael ne ngu a icugh ken a na ga.” (Yoh. 1:47) Yesu yange fa ér mbahenen nav mbagenev mbara ka ior mba mimi, kpa hemba nengen a mimi ken Natanael cii. Natanael yange lu a mbamyen vough er se kpa se lu a mi nahan. Nahan kpa, yange eren kwagh sha atseregh ga, kpa eren hanma kwagh cii sha mimi. Kwagh la yange doo Yesu a Natanael je wuese un. Se kpa aluer Yesu nenge se nahala yô, a doo se kpishi!
Filibu ngu tesen Yesu ijende na Natanael, u Yesu kaa ér ngu a icugh ken a na ga la. A fatyô u ôron kwagh wase nahala kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 9)
10. Er nan ve i gbe u se wa ikyo sha gbenda u se lamen a mbagenev laa? (Yakobu 1:26)
10 Akaa a i ter ken Pasalmi 15 la kpishi bende a gbenda u se eren kwagh a mbagenev la. Ikyav i tesen yô, Pasalmi 15:3 kaa ér, or u nan lu ken tenti u Yehova yô, “nan eren anger sha zwa u nan ga, nan eren huror u nan ifer ga, man nan we or u wan ndor a nan akaadang iyol ga.” Aluer se mba lamen sha mbagenev dang yô, kwagh la una bula ve sha gbenda u vesen shi se kera kuma u lun ken tenti u Yehova la ga.—Ôr Yakobu 1:26.
11. Angereke ka nyi, man ka i er a mbaeren angereke mba ve venda u geman ishima la nena?
11 Orpasalmi ne yange ter ishember i angereke la jighilii. Angereke ka nyi? Jighilii yô, angereke ka u ôron kwagh u bo sha iyol i or u una vihi nan iti yô. Mbaangerev mba ve venda u gema ishima la cii ka i dugh ve ken tiônnongo u Kristu kera.—Yer. 17:10.
12-13. Ka sha igbenda i nyi se fatyô u eren azende a ase ifer a u fan shio? (Shi nenge foto kpaa.)
12 Shi Pasalmi 15:3 umbur se ér, mba ve lu ken tenti u Yehova la mba we mbawanndor a ve akaadang iyol ga, shi mba eren azende a ve ifer ga. Se fatyô u eren azende a ase ifer nena?
13 Aluer se mba ôron akaabo sha iyol i or yô, se lu eren nan ifer a mfe shio. Ikyav i tesen yô: (1) anmgbian u kwase ugen de u eren pania, (2) nom man kwase ugen de u eren tom shin Betel shin (3) anmgbian u nomso ugen kera ngu ortamen shin orshiren tiônnongo ga. Aluer se mba ôron anmgbianev mba nomso man mba kasev ser anmgbianev mban er kwaghbo, ka nahan ve ve kera lu sha aan a tom ne ga yô, a lu shami ga. Alaghga atôakyaa agen aa lu a a ne ve ve kera lu sha aan a tom la ga a se fe ga yô. Or u nan lu ken tenti u Yehova yô, nan “eren huror u nan ifer ga, man nan we or u wan ndor a nan akaadang iyol ga.”
Ka lun ican ga u samber a akaabo sha iyol i mbagenev, man kwagh ne una fatyô u vihin ve iti (Nenge ikyumhiange i sha 12-13)
NAAN MBA VE CIE YEHOVA LA ICIVIR
14. “Dangor ka [ijende i Yehova] kwagh u lahan” nena?
14 Pasalmi 15:4 kaa ér “dangor ka [ijende i Yehova] kwagh u lahan je.” Se fa dangor nena? Er se lu uumace mba yinan yô, se kuma u kuren or ijir ser nan ngu dangor ga. Sha ci u nyi? Sha ci u alaghga kwagh u mbagenev una doo se sha ci u se nenge ser ve taver kwagh ga, kpa se gema se soo mbagenev ga sha ci u aeren a ve nyoon se iyol yum. Sha nahan yô, ka or u Yehova a nenge nan ér ka “dangor” la tseegh se kpa se venda nan ye. (1 Kor. 5:11) Kwagh ne wa mba ve eren akaabo kpa ve venda u geman ishima shi ve vendan atesen a ase kua akaa a se ne jighjigh a mi, shi ve nôngon ér vea pav se a Yehova la kpa ker.—Anz. 13:20.
15. Ter gbenda môm u se na “mba ve cie TER” la icivir yô.
15 Pasalmi 15:4 kaa ér, se civir shin se naan “mba ve cie TER” la icivir. Sha nahan yô, ka se ker igbenda i eren kwagh a azende a Yehova kundu kundu man sha icivir kpaa. (Rom. 12:10) Ka se er kwagh ne nena? Gbenda môm u se eren kwagh ne yô, ka u dondon kwagh u i ôr ken Pasalmi 15:4 ér or u nan lu ken tenti u Yehova ka nan eren la. A kaa ér: “Ka nana bum yô, shin a hingir u kwagh á va tser nan kpaa, nan gema kposo ga.” Ka sea er iceghzwa man sea kure i ga yô, kwagh la a vihi mbagenev. (Mat. 5:37) Ikyav i tesen yô, Yehova soo ér mba ve lu ken tenti na cii ve kure iceghzwa ve i ivesegh. Shi ka i saan un iyol shighe u mbamaren ve nôngo tsung ve er akaa a ve tôndo zwa u eren a mbayev vev yô. Er Aôndo kua mbawanndor a vese ve doo se ishima yô, kwagh la ka a mgbegha se u nôngon sha afatyô wase cii eren kwagh u se tôndo zwa u eren yô.
16. Ka gbenda ugen u nyi se fatyô u nan azende a Yehova iciviri?
16 Gbenda ugen u se fatyô u nan azende a Aôndo icivir yô, ka u ngohol ve sar sar shi nan ve kwagh wuee. (Rom. 12:13) Ka sea maan ahumbe vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev yô, kwagh la a taver ijende i se ye vea ve kua Yehova la. Man u hemban cii je yô, ka sea ngohol ve sar sar yô, se kaven Yehova.
MAYANGE DE LU OR U SOON INYAREGH GA
17. Er nan i ter kwagh u inyar ken Pasalmi 15?
17 I ôr ken Bibilo ér or u nan lu ken tenti u Yehova “nan ne inyaregh kera sha ci u zuan a mtsera ganden ikyaa inya ga, nan ngohol inyaregh ki yamen ishô sha u geman nan orishôôgh ibo ga.” (Ps. 15:5) Er nan i ôr kwagh u inyar ken pasalmi nee? Sha ci u aluer se mba a mnenge u vough sha kwagh u inyar ga yô, kwagh la una fatyô u vihin se vea mbagenev kua ijende i se ye vea Aôndo la je kpaa. (1 Tim. 6:10) Sha ayange a i ngeren Bibilo la, mbagenev yange vea na anmgbianev vev mba ve gbe ican la inyaregh yô, ve ngohol mtsera sha mi kpishi. Shi mba ôron ajir yange ve ngohol inyaregh ki yamen ishô nahan ve na mbaishôôgh ibo. Aeren ne vihi Yehova ishima je zua ga.—Esek. 22:12.
18. Ka mbampin mba nyi vea wase se u fan ieren yase sha kwagh u inyara? (Mbaheberu 13:5)
18 Doo u se hen sha gbenda u se eren kwagh sha kwagh u inyar la. Pine iyol you wer: ‘Hanma shighe ka m henen sha kwagh u inyar kua akaa a me fatyô u yamen a mi laa? Ka mea ngohol ijô hen or yô, m nenge mer kwagh gba or u nan nem la a mi ga nahan m timbir u hiden a mii? Inyaregh ki m lu a mi ne na yô, ka m nenge mer m hemba mbagenev nahan i taver mo u nan ve kwagha? M nengen anmgbianev av mba nomso man mba kasev mer ve soo uyôughyôughmbaakaav sha ci u mba a inyaregh yumuu? Ka m soo mer ka mbainyarev tseegh me ya ijende a ve, kpa a luun mbaatsanev yô m soo gaa?’ Se mba a ian i icivirigh i lun ken tenti u Yehova. Aluer se soo ser se za hemen u lun ken tenti u Yehova ne yô, a gba u se lu mba soon inyaregh ga. Se er nahan yô, mayange Yehova una undu se ga!—Ôr Mbaheberu 13:5.
AZENDE A YEHOVA DOO UN ISHIMA
19. Er nan ve Yehova a soo ér se eren akaa a i ter ken Pasalmi 15 la ciilii?
19 Pasalmi 15 kure sha u kaan ér: “Or u nan eren akaa ne yô, nana tenger mayange ga.” (Ps. 15, 5) Heen ne i pase er i hii ve Yehova a soo ér se eren akaa a i ter ken pasalmi ne la cii yô. Yehova soo ér i saan se iyol. Nahan a na se akaawan a aa kura se shi aa va se a iveren na yô.—Yes. 48:17.
20. Ka ishimaverenkeghen i nyi mba ve lu ken tenti u Yehova la ve lu a mini?
20 Mba Yehova a lumun ér ve lu ken tenti na la, vea fatyô u lun a ishimaverenkeghen i dedoo sha kwagh u ken hemen. Mbajighjigh mba i shigh ve mkurem la vea yem sha, henpe Yesu a sôr ijiir sha ci ve la. (Yoh. 14:2) Mba ve lu a ishimaverenkeghen i lun shin tar la di vea fatyô u veren ashe a kwagh u i ôr ken Mpase 21:3 la. Sha mimi yô, ian i Yehova a ne se i lun azende a na shin lun ken tenti na gbem sha won la ka i icivirigh kpen kpen!
ICAM 39 Ker u Lun a Iti i Dedoo a Aôndo
