»VERJAMEMO, da se bodo v letu 1914 odprle še večje možnosti za razglašanje resnice kakor v katerem koli prejšnjem letu žetve,« je pisalo v Stražnem stolpu, 1. januar 1914. Preučevalci Biblije so to leto pričakovali že desetletja in ko je končno nastopilo, so bili povsem zaposleni z oznanjevanjem. Zaradi njihovega prizadevanja tistega leta je za biblijske obljube slišalo na milijone ljudi. Toda svet okoli njih je zašel v povsem drugo smer.

Na začetku leta 1914 je neka delavska stavka sprožila enega najbolj nasilnih izbruhov v zgodovini delavskih stavk v Združenih državah. Takrat je izgubilo življenje več moških, žensk in otrok. Stavkajoči rudarji in njihove družine so bili prisiljeni zapustiti stanovanja, ki so pripadala rudarskemu podjetju, pri katerem so bili zaposleni, ter se naseliti v šotorskih naseljih. V enem od teh naselij blizu mesta Ludlow v Koloradu je 20. aprila prišlo do streljanja. Naselje so zajeli plameni. Besni rudarji so se maščevali tako, da so na celotnem področju pobili veliko stražarjev, ki jih je najelo podjetje. Da bi se ponovno vzpostavil red, je morala posredovati vojska.

V Evropi pa je bilo še veliko hujše. Osemindvajsetega junija je Gavrilo Princip, 19-letni bosanski Srb, ustrelil avstrijskega nadvojvoda Franca Ferdinanda in s tem zanetil iskro, ki je sprožila prvo svetovno vojno. Do konca tega leta je bila v veliko vojno, kakor so ji takrat rekli, pogreznjena že vsa Evropa.

Med to vse večjo vojno vihro, ki je pustošila po svetu, so Preučevalci Biblije drug drugega spodbujali k prizadevnemu oznanjevanju. Prvo zborovanje Božjega ljudstva, ki je potekalo v Južni Afriki, se je pričelo 10. aprila. Najvišje število navzočih je bilo 34. »Bili smo res zelo ‚mala čreda‘,« je napisal William W. Johnston. »Krstila se je skoraj polovica [navzočih na] [. . .] zborovanju. Osem sester in osem bratov je svojo posvetitev simboliziralo, kakor je to določil Gospod.« Zadnji dan zborovanja so se zbrani pogovarjali o tem, kako bi lahko kar najbolje pospešili oznanjevanje v Južni Afriki. Danes je več kot 90.000 zvestih oznanjevalcev v Južni Afriki dokaz, da je bila ta »mala čreda« še kako uspešna!

 Osemindvajsetega junija 1914, istega dne, kot je bil ustreljen nadvojvoda Ferdinand, so se Preučevalci Biblije zbrali v Clintonu v ameriški zvezni državi Iowa. Na tem zborovanju je 30. junija A. H. MacMillan rekel: »Če hočemo prejeti nagrado, moramo biti polno zaposleni z izpolnjevanjem Božje volje, iti na oznanjevanje, kadar koli je to le mogoče, in prinašati svetu žetveno sporočilo.«

Enajstega januarja 1914 je bila v New Yorku premierno predstavljena Fotodrama stvarjenja, kombinacija barvnih diapozitivov in filma, ki so jih sinhronizirano spremljali posneti svetopisemski govori in glasba. Premiero si je ogledalo pet tisoč navzočih, številne druge pa so zaradi premajhnega prostora žal morali odsloviti.

Fotodrama stvarjenja je nastajala dve leti, toda »za prvo predstavitev v januarju je bila še premalo dodelana,« je pisalo v Stražnem stolpu. V prvi polovici leta 1914 so bratje naredili nekaj izboljšav. Kot uvod v fotodramo so denimo dodali filmski posnetek s sinhroniziranim govorom Charlesa Taza Russlla, s čimer so jasno nakazali, kdo je izdelal fotodramo.

Fotodrama je bila v času največje predvajanosti istočasno prikazana v kar 80 mestih. Julija 1914 je prispela v Veliko Britanijo. Ljudje so jo trumoma hodili gledat v Glasgow in London. Septembra se je začela predvajati v Danski, Finski, Nemčiji, Švedski in Švici. Oktobra pa je že dosegla Avstralijo in Novo Zelandijo. V prvem letu si je Fotodramo ogledalo več kot devet milijonov ljudi.

Vsako kopijo Fotodrame je sestavljalo na stotine diapozitivov, številni filmski koluti in zvočni posnetki. Izdelava kopij je bila draga, za vsako predvajanje pa je bila potrebna izkušena ekipa bratov in sester. Zato se je celotna Fotodrama večinoma predvajala v velikih mestih. Preučevalci Biblije so  v želji, da bi dosegli tudi tiste, ki so živeli na podeželju, naredili tri skrajšane različice Fotodrame. Ena različica, znana pod imenom »Drama hevreka Y«, je bila narejena iz barvnih diapozitivov, ki so jih spremljali posneti biblijski govori in glasba. Druga različica, znana kot »Drama hevreka X«, in veliko krajša različica, znana kot »Družinska drama hevreka«, sta bili le zvočni, brez diapozitivov in filma. Do konca leta 1914 si je v Združenih državah eno od različic »Drame hevreka« ogledalo oziroma ji prisluhnilo več kot 70.000 ljudi, in to v manj kot štirih mesecih po njenem izidu.

Sodelovanje pri predvajanju Fotodrame je bilo sicer nekaj novega in vznemirljivega, vendar so se Preučevalci Biblije zavedali, da so druge veje oznanjevanja pomembnejše. V pismu, namenjenem vsem kolporterjem (danes pionirji), je Charles Taze Russell glede njihovega dela napisal: »Kolikor  vemo, ni v tem času žetve nobena druga veja oznanjevanja tako rodovitna. Zato kolporterjem odsvetujemo, da bi sodelovali pri predvajanju Fotodrame. [. . .] Pri tem delu lahko sodelujejo drugi bratje in sestre, ki so enako zvesti Gospodu.«

Januarja 1914 je bilo 850 kolporterjev. V tem letu so ti goreči oznanjevalci oddali več kot 700.000 izvodov Studies in the Scriptures. V Stražnem stolpu je bilo izraženo »prisrčno zanimanje« za te kolporterje kot tudi spodbuda za bralce, naj »jih s svojimi besedami krepijo, saj njihova pot ni vselej posuta z rožicami«.

Drugi Preučevalci Biblije so razdeljevali traktate v različnih jezikih. Leta 1914 so razdelili več kot 47 milijonov izvodov različnih traktatov, med drugim tudi The Bible Students Monthly!

Delo Preučevalcev Biblije ni ostalo neopaženo. Oznanjevali so javno, shodi pa so bili brezplačni. Neki duhovnik je potožil: »Kmalu bodo ljudje mislili, da je zločin pobirati nabirke, in kaj bo potem z nami? Zaradi pastorja Russlla bomo prišli na slab glas.«

Preučevalci Biblije so bili prepričani, da se bodo »časi narodov«, omenjeni v Luku 21:24, končali okoli 1. oktobra 1914. Bolj ko se je bližal oktober, v večjem pričakovanju so živeli. Nekateri so imeli celo odštevalnik oziroma kartico, na kateri so prekrižali vsak dan, ki je minil. Številni so menili, da bodo tega dne poklicani za zaveso oziroma v nebesa.

Zjutraj 2. oktobra 1914 je brat Russell stopil v betelsko jedilnico in vsem zbranim objavil: »Časi narodov so se končali, dnevi njihovih kraljev so minili.« Nekaterim so bile te besede znane, saj so temeljile na pesmi 171 iz pesmarice Hymns of the Millennial Dawn. Vse od leta 1879 so Preučevalci Biblije peli »časi narodov se bližajo svojemu koncu«, toda po letu 1914 te besede niso več veljale, saj so se »določeni  časi narodov« dejansko končali. (Luka 21:24) Nekoliko kasneje je bilo to pomembno razumevanje upoštevano tudi v naši pesmarici.

Konec tega leta je bilo Mesijansko kraljestvo že trdno ustanovljeno v nebesih in nekateri Preučevalci Biblije so mislili, da je njihovo delo končano. Vendar še slutili niso, da je pred njimi obdobje preizkušenj in presejanja. Letni stavek za 1915 je bil »Ali morete piti iz mojega keliha?« in je temeljil na stavku iz Mateja 20:22. »Kelih«, o katerem je govoril Jezus, je med drugim predstavljal preizkušnje, ki so vodile v njegovo smrt. Preučevalce Biblije so čakale preizkušnje, tako iz njihovih lastnih vrst kot od drugod. S svojim odzivom na te preizkušnje so lahko pokazali, koliko so zvestovdani Jehovu.