Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 SIERRA LEONE LE GUINEA

1915-1947 Mehleng ya Pele (Karolo 2)

1915-1947 Mehleng ya Pele (Karolo 2)

Go lwa le Sehlopha sa Bafsa ba Kereke

Ge baruti ba Freetown ba bona gore mehlape ya bona e thabela dipolelo tša Ngwanabo rena Brown, ba ile ba tlala lehufa le go befelwa. Tokollo ya Morokami wa Seisemane wa December 15, 1923, e begile gore: “Baruti ba hlasela therešo ka go diriša dikuranta. Nako le nako Ngwanabo rena Brown o be a ba araba, ke moka dikuranta di phatlalatša seo a se bolelago le seo baruti ba se bolelago.” Mafelelong, baruti ba ile ba felelwa ke mantšu. Maaka a bona a be a pepentšhitšwe. Ditherešo tša Beibele di be di phatlaladitšwe kgole le kgauswi, e lego seo se ilego sa tutueletša babadi ba bantši ba dikuranta gore ba kgopele dikgatišo tšeo di theilwego Beibeleng. Baruti ba be ba rerile go tswalela batho ba Modimo melomo, eupša Jehofa ‘o ile a dira gore ditiro tša bona tše mpe di boele godimo ga bona.’—Ps. 94:21-23.

E le ge se lwela baruti, sehlopha sa bafsa ba kereke seo se bitšwago di-Gladiator, se ile sa rulaganya diboka tše mmalwa tša go ipelaetša e le gore se fediše “thuto ya Russell,” ka ge se be se bitša molaetša wa Mmušo bjalo. E le ge a arabela go seo, Ngwanabo rena Brown o ile a se kgopela ka makga a mmalwa gore a tlo boledišana le sona phatlalatša. Sehlopha seo sa bafsa se ile sa gana gomme sa kgala mogatiši wa kuranta yeo e ilego ya gatiša kgopelo ya Ngwanabo rena Brown. Le gona se ile sa thibela Ngwanabo rena Brown gore a se sa ba gona dibokeng tša sona, ka gona go e na le gore go ye yena go ile gwa ya Alfred Joseph.

Diboka tšeo di be di swarelwa Buxton Memorial Chapel, e lego kereke ya Methodist ya maemo ya kua Freetown. Alfred o gopola ka gore: “Nakong ya dipotšišo le dikarabo ke ile ka botšiša ka go nepagala ga dithuto tša kereke ya Anglican, thuto ya Boraro Botee gotee le dithuto tše dingwe tše mmalwa tšeo di sa thewago mangwalong. Mafelelong, modulasetulo o ile a se sa dumela ke botšiša dipotšišo tše dingwe.”

Yo mongwe wa bafsa ba sehlopheng sa di-Gladiator yoo a bego a le gona bošegong bjoo e lego Melbourne Garber, o be a kile a ba gona dipolelong tša “Bible” Brown. Ge e le gabotse, ke mofsa yola a bego a ithutela go tlo ba moruti yo a ilego a re:  “Morena Brown o tseba Beibele!” Ka morago ga go naganišiša ka seo a se kwelego, Garber o be a kgodišegile gore o hweditše therešo. Ka gona o ile a kgopela Ngwanabo rena Brown gore a ithute Beibele le yena. Ngwanabo rena Brown o ile a mo laletša gore a tle Thutong ya Morokami ya beke le beke yeo e bego e swarelwa legaeng la gagwe. Gaešita le ge lapa la gabo le ile la mo lahla, Garber o ile a dira tšwelopele ka go akgofa moyeng gomme go se go ye kae yena le ba bangwe ba mmalwa ba ile ba kolobetšwa.

Maiteko a Sathane a go fediša modiro wa boboledi ge o be o sa thoma a ile a se šome. Go etša ge ramotse wa Freetown a ile a botša sehlopha sa di-Gladiator: “Ge e ba wo e le modiro wa batho, gona o be o tla kgaotša. Eupša ge e ba o etšwa go Modimo, le ka se kgone go o thibela.”—Dit. 5:38, 39.

Bodumedi bja Brown

Mathomong a May ka 1923, Ngwanabo rena Brown o ile a kgopela dikgatišo tše di oketšegilego ofising ya lekala ya London. Go se go ye kae, dipuku tše 5 000 di ile tša fihla ke moka gwa latela tše dingwe. Le gona o ile a tšwela pele go swara diboka tša phatlalatša, gomme di ile tša gogela batho ba bangwe ba dikete bao ba thabelago.

Ka morago wona ngwageng woo, Morokami o ile wa bega gore: “Modiro wa boboledi [kua Sierra Leone] o oketšegile ka lebelo kudu moo Ngwanabo rena Brown a kgopetšego mothuši; ka gona Claude Brown, wa kua Winnipeg, yoo pele a bego a le West Indies, ga bjale o tseleng ya go yo mo thuša.”

Claude Brown e be e le moebangedi wa mahlwa-a-di-bona. Nakong ya Ntwa ya Pele ya Lefase, o ile a kgotlelela tlaišo dikgolegong tša Canada le tša Engelane ka ge a be a gana go kwanantšha boemagare bja gagwe bja Bokriste. O ile a hlankela Sierra Leone ka nywaga e mene, a matlafatša kudu bana babo rena le dikgaetšedi ba moo.

Pauline Cole o gopola ka gore: “Pele ga ge nka kolobetšwa ka 1925, Ngwanabo rena Claude o ile a mpotšiša dipotšišo ka kelohloko.”

 O ile a mpotšiša gore: “‘Kgaetšedi Cole, na o kwešiša seo o ithutilego sona ka pukung ya Studies in the Scriptures? Ga re nyake gore o tle o aroge therešong ka baka la ge o se wa kwešiša dithuto tša Beibele.’

Ke ile ka araba ka gore: “‘Ngwanešo Claude, ke badile ka ba ka badišiša seo ke ithutilego sona. Ke tseba seo ke se dirago!’”

Pauline Cole

Pauline o ile a hlankela Jehofa ka nywaga ya ka godimo ga e 60, le gona e mentši ya yona o e feditše e le mmulamadibogo yo a kgethegilego. O feditše bophelo bja gagwe bja mo lefaseng ka 1988.

Le gona William “Bible” Brown o be a tsoma dibaka tša go thuša ba bangwe go hlagolela mekgwa e mebotse ya moya. Alfred Joseph o anega ka gore: “Ge ke be nka gahlana le Ngwanabo rena Brown mesong, o be a tla re go nna: ‘Thobela Ngwanešo Joe. Le tsogile bjang? Temana ya lehono ya letšatši e bolela ka’ng?’ Ge e ba ke be ke sa tsebe, o be a tla gatelela bohlokwa bja gore letšatši le lengwe le lengwe ke bale temana ya letšatši go tšwa ka pukung ya Daily Manna. [Ga bjale e bitšwa Go Hlahloba Mangwalo ka Mehla.] Mesong e mengwe le e  mengwe ke be ke bala temana ya letšatši ge ke tsoga e le gore a se ke a tla a nkhwetša ke sa itebetše. Mathomong ke be ke sa tšeele godimo tlwaetšo yeo ke bego ke e hwetša, eupša ka morago ke ile ka dira bjalo.”

Tlwaetšo ye e bile le mafelelo a mabotse. Ka 1923, go ile gwa thongwa phuthego Freetown gomme batho ba 14 ba kolobetšwa. Yo mongwe wa bana babo rena bao ba bego ba sa tšwa go kolobetšwa e be e le George Brown, yoo a ilego a dira gore malapa a ga “Brown” ka phuthegong e be a mararo. Mafolofolo a malapa ao a mararo tirelong ya Jehofa a ile a dira gore badudi ba bantši ba Freetown ba bitše Barutwana ba Beibele ka gore ke ba bodumedi bja “Brown.”