Oktobra 2012 se je na našem svetovnem sedežu v Brooklynu v New Yorku odprla nova razstava o zgodovini Jehovovih prič, ki si jo je mogoče samostojno ogledati. Razstava razkriva, kako zelo so si prizadevali tisti, ki so želeli živeti po krščanskih načelih, ki jih je učil Jezus, in s kakšnimi nevarnostmi so se pri tem spoprijemali.

Že prvi teden si je razstavo ogledalo več kot 4200 gostov in članov betelske družine. Pričevalka Naomi, ki živi v bližini Betela, je prišla na ogled kmalu po odprtju razstave. »Časovna premica mi je pomagala razumeti, kdaj so se zgodile določene stvari in zakaj so se zgodile tako, kot so se,« je komentirala. »Veliko sem se naučila o naši organizaciji in njeni sodobni zgodovini.«

Razstava se prične s krščansko dobo leta 33 n. št. in obiskovalce pripelje vse do danes. Razdeljena je v štiri  tematske sklope. Vsak od njih ima biblijsko temo in se začne s kratkim videoposnetkom v angleščini. Posnetek je mogoče spremljati tudi s podnapisi v sedmih jezikih.

Prvi sklop ima naslov »Ljudje so ljubili temo« in temelji na Jezusovih besedah, zapisanih v Janezu 3:19. Sveto pismo je napovedalo, da se bodo po smrti apostolov pojavili hudobni ljudje, »ki bodo govorili popačene nauke«. (Apd. 20:30) Tisti, ki so si drznili plavati proti toku, so za to plačali visoko ceno.

Naslov drugega sklopa, ki je živo nasprotje prvega, se glasi »Naj prisije svetloba« in je vzet iz 2. Korinčanom 4:6. Ta sklop zajema na časovni premici obdobje od poznega 19. stoletja do zgodnjega 20. stoletja, ko so iskreni Preučevalci Biblije ubrali nov pristop pri preučevanju  Svetega pisma. Opustili so močno ukoreninjene nauke, ki jih Sveto pismo ne podpira in pričeli pogumno razglašati razsvetljujoče resnice. Ta sklop prikaže, kako sta se njihovo spoznanje in število večali v obdobju pred prvo svetovno vojno.

Naslednji del tega drugega sklopa obiskovalce seznani z dosežkom, ki zbuja zanimanje Jehovovih prič vse do današnjih dni. Leta 1914 so Preučevalci Biblije (kot so se takrat imenovali Jehovove priče) začeli predvajati predstavo, znano kot »Fotodrama stvarjenja«. Milijoni so si ogledali to multimedijsko predstavo, ki je bila kombinacija diapozitivov in filma s posnetim zvokom. Na razstavi si je mogoče ogledati tudi nekaj originalnih umetniških del, kratek izsek iz uvodnega dela drame in več kot 500 barvnih diapozitivov.

 Tretji sklop ima naslov »Zmaj se je razjezil« in je vzet iz Razodetja 12:17. V tem sklopu se obiskovalci seznanijo s satanskim preganjanjem, ki so ga doživljali Kristusovi sledilci, in z nevtralnim stališčem, ki so ga pokazali kristjani v vojnem obdobju. Poleg razstavljenih najdb in fotografij prispevajo k občutenemu doživetju kratki videoposnetki, ki razkrivajo, kako so nasprotniki skušali zlomiti ugovornike vesti. Eden od videoposnetkov prikazuje zgodbo Remigia Cuminettija iz Italije, ki ni hotel nositi vojaške uniforme niti se vojskovati v prvi svetovni vojni. Drugi pa govori o Avstrijcu Aloisu Moserju, ki ni hotel pozdravljati »Heil Hitler!«. Zaradi tega je izgubil zaposlitev in nazadnje so ga zaprli v koncentracijsko taborišče Dachau. Rekonstrukcija temačne in slabo osvetljene jetniške celice je streznjujoče ozadje za slike, ki pričajo, da so bili Jehovove priče v zaporu zaradi svojega verskega prepričanja v državah, kot so Grčija, Japonska, Poljska in nekdanja Jugoslavija.

Zadnji sklop z naslovom »Dobra novica za vse narode«, ki temelji na Razodetju 14:6, prikazuje delovanje Jehovovih prič v zadnjih desetletjih. Nagel porast, vztrajno oznanjevanje in bratoljubje so razvidni iz kolaža slik, razobešenih po stenah. Na koncu lahko obiskovalci s pomočjo interaktivnih kioskov raziščejo Biblijsko hišo in Brooklynski tabernakelj, v katerih so imeli Jehovove priče pred več kot 100 leti svoje prostore.

Razstavo si je mogoče ogledati na ulici Columbia Heights št. 25 v Brooklynu v New Yorku. Odprta je od ponedeljka do petka, od 8.00 do 17.00. Vstopnine ni. Če vas bo pot kdaj zanesla v New York, zakaj se ne bi podali na razburljiv sprehod skozi zgodovino?