Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

VRHUNCI PRETEKLEGA LETA

Pravno poročilo

Pravno poročilo

ARMENIJA: Omogoča opravljanje nadomestne civilne službe, ki spoštuje krščansko nevtralnost.

Armenija: Vlada je nekaterim bratom omogočila opravljanje nadomestne civilne službe v oddaljenih področjih države. Medtem ko so tam, še naprej goreče oznanjujejo.

Leta 2013 je armenska vlada vpeljala program za opravljanje nadomestne civilne službe. Tako Jehovovim pričam v Armeniji zaradi ugovora vesti vojaški dolžnosti ni treba več v zapor, temveč lahko izberejo nadomestno služenje. Podružnica poroča, da je januarja 2014 v skladu s tem novim programom 71 bratov pričelo opravljati svojo nalogo. Na primer, nekateri bratje pomagajo v bolnišnicah, bodisi kuharjem ali medicinskim sestram. Nadzorniki tega programa so pohvalili delovne navade in stališče naših bratov, ki morajo pogosto opravljati težka dela. Bratje so hvaležni za civilno službo, saj lahko tako še naprej ohranjajo čisto vest kot kristjani. * Neki brat je izjavil: »Hvaležni smo Jehovu, da lahko opravljamo nadomestno civilno službo, ki nam pomaga ohraniti nevtralnost, hkrati pa ga lahko svobodno častimo.«

DOMINIKANSKA REPUBLIKA: Odobrila prvi nekatoliški verski poročni obred, ki so ga opravili Priče.

Leta 1954 je Dominikanska republika podpisala konkordat z Vatikanom in tako je Katoliška cerkev postala edina religija, ki je lahko opravljala poročne obrede. Če para ni poročil katoliški duhovnik, je obred lahko opravil uradnik iz matičnega urada. Toda leta 2010 je vlada sprejela novo ustavo, s katero so to pravico dobili tudi usposobljeni predstavniki drugih veroizpovedi. Vlada je organizirala usposabljanje za tiste, ki so želeli dobiti dovoljenje. Podružnica v Dominikanski republiki je za to izbrala 30 starešin. Od več kot 2000 posameznikov, ki so se prijavili za pridobitev dovoljenja, jih je samo 32 izpolnjevalo pogoje. Vseh 30 naših bratov je dobilo dovoljenje za opravljanje poročnih obredov Prič.

INDIJA: Odločeni, da neustrašno oznanjujejo.

Sundeep in Deepalakshmi Muniswamy

Komisija za človekove pravice v zvezni državi Karnataka je 27. januarja 2014 razsodila, da je policijski podinšpektor iz policijske postaje v mestu Old Hubli v Karnataki kršil človekove pravice brata Sundeepa Muniswamyja. Podinšpektor ga namreč ni zaščitil pred napadom drhali 28. junija 2011. Komisija je podinšpektorja obtožila kršenja človekovih pravic. Karnataški vladi je naročila, naj proti njemu disciplinsko ukrepa, poleg tega pa je še predlagala, da brat Muniswamy dobi 20.000 rupij (264 evrov) odškodnine. Komisija je naročila vladi, naj ta znesek odtrga od osebnega dohodka podinšpektorja.

Brat Muniswamy je povedal, da so on in njegova družina hvaležni Jehovu za to izjemno odločitev in da so odločeni še naprej neustrašno oznanjevati dobro novico. Odločitev komisije je okrepila vero bratov in sester in njihovo zaupanje v to, da Jehova lahko zaščiti svoje ljudstvo. Prav tako je ta odločitev krepko sporočilo oblastem, da zaščitijo človekove pravice Jehovovih prič v Karnataki. Kazenski primer brata Muniswamyja in še nekega drugega brata, ki se nanaša na isti incident, še vedno čaka na sodno obravnavo.

KIRGIZISTAN: Ustavni oddelek vrhovnega sodišča podprl pravico do ugovora vesti.

Devetnajsti november 2013 je bil pomemben dan za tiste, ki zaradi vesti nočejo opravljati vojaške službe. Ustavni oddelek vrhovnega sodišča je razsodil v primerih enajstih Jehovovih prič in odločil, da je kirgizistanski program o civilni službi neustaven. Zakon je namreč zahteval, da so morali tisti, ki so opravljali civilno službo, finančno prispevati neposredno vojski za podpiranje vojaških dejavnosti, pa tudi, da so morali ugovorniki vesti po opravljeni civilni službi služiti kot rezervisti v oboroženih silah. Ustavni oddelek je odločil, da je šlo za kršenje pravice do svobode veroizpovedi, saj se je ugovornike vesti sililo k opravljanju civilne službe pod takšnimi pogoji. Kasneje, v prvih mesecih leta 2014, je vrhovno sodišče v Kirgizistanu upoštevalo odločitev ustavnega oddelka in oprostilo 14 Jehovovih prič, ki so bili kazensko obsojeni na temelju prejšnjega zakona. S temi ugodnimi razsodbami se je končal sedemletni boj za pravico do svobode veroizpovedi, ki jo imajo ugovorniki vesti. Ti miroljubni mladi moški s svojo odločenostjo oslavljajo Jehovovo ime in podpirajo našo svobodo čaščenja v Kirgizistanu.

Kirgizistan: Primere teh Prič je obravnavalo kirgizistansko vrhovno sodišče.

NIGERIJA: »Jehova me je nagradil.«

V nigerijski zvezni državi Abia Jehovovim pričam pogosto grozijo in jih preganjajo, ker se nočejo pridružiti skupnostim, katerih dejavnosti so mnogokrat prežete z nasiljem in spiritističnimi obredi. * Nekega novembrskega jutra leta 2005 so člani skupnosti v vasi Asaga Ohafia vdrli v dom brata Emmanuela Ogwoja in njegove žene ter nezakonito pobrali vse njuno imetje kot prisilno plačilo za članarino. Vse, kar je ostalo tema zakoncema, so bila oblačila, ki sta jih imela na sebi. Leta 2006 so ju člani skupnosti nasilno pregnali iz njunega doma in iz vasi. Zatočišče sta našla pri nekem bratu v drugi vasi. Tam je bilo poskrbljeno za njune potrebe. Čeprav se je brat Ogwo na svoj dom vrnil naslednje leto, se je moral še naprej upirati pritisku, da bi se pridružil članom skupnosti. Večkrat je prosil, da bi mu vrnili imetje, vendar tega niso storili.

Nazadnje je 15. aprila 2014 vrhovno sodišče zvezne države Abie odločilo v prid bratu Ogwoju ter s tem potrdilo njegovo ustavno pravico do svobode druženja in veroizpovedi. Zaplenjeno premoženje mu je bilo vrnjeno, člani skupnosti ne preganjajo Prič več tako hudo kot prej, bratje in sestre v vasi Asaga Ohafia pa lahko zdaj vsem svobodno oznanjujejo.

Ko je sodišče izreklo odločitev, je brat Ogwo dejal: »Poskočil sem od veselja. Bil sem zelo srečen. Občutil sem, da je Jehova zmagal v tem primeru in da so bili angeli z menoj. Jehova me je nagradil.«

RUSIJA: Razsodba v korist jw.org

Mnogi pravni izzivi, s katerimi se spoprijemajo naši bratje in sestre v Rusiji, so se izkazali za »napredek dobre novice« v tej državi. (Fil. 1:12) Čeprav nekateri vladni uradniki in verski voditelji močno nasprotujejo našemu čaščenju, pa bratje in sestre v Rusiji ohranjajo svojo značajnost in Jehova blagoslavlja njihov trud.

Dokaz tega je pravna zmaga v mestu Tver. Leta 2013 je tversko tožilstvo vložilo predlog na lokalno sodišče, da bi prepovedali jw.org po celotni Rusiji. Sodišče je, ne da bi predstavnike Jehovovih prič obvestilo o tej obravnavi, odločilo v prid tožilstvu. Naši bratje so izvedeli za odločitev sodišča in vložili pritožbo. Tversko regionalno sodišče je 22. januarja 2014 razveljavilo odločitev nižjega sodišča in razsodilo v našo korist. Zaradi Jehovove pomoči in molitev naše mednarodne bratovščine lahko sedaj večina bratov in sester v Rusiji uživa mnoge duhovne koristi, ker imajo dostop do jw.org.

TURČIJA: Še naprej ne priznava pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti.

Bariş Görmez, eden od Jehovovih prič v Turčiji, je več kot štiri leta preživel v zaporu, ker ni hotel služiti vojaškega roka. Ko je bil v priporu, je bil žrtev surovega ravnanja vojaških policistov, saj so ga brcali in pretepali s palicami. Prav tako je trpel, ko je bil v zaporniški celici. Ker je brat Görmez visok 213 centimetrov, ni mogel spati v običajni postelji, temveč je bil prisiljen ukrivljen spati diagonalno čez dve postelji. Čez čas mu je uprava zapora dovolila, da je lahko dobil večjo vzmetnico, ki so mu jo priskrbeli bratje in sestre iz krajevne občine.

Leta 2008 so brat Görmez in še trije drugi Pričevalci vložili pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. V njej so navedli, da Turčija ne spoštuje njihove svobode veroizpovedi, ker jim ne priznava pravice do ugovora vesti. Sodišče je 3. junija 2014 odločilo v prid štirim Pričevalcem * in turški vladi naročilo, naj bratom poravna škodo in povrne stroške. To je že tretjič, da je to sodišče glede ugovora vesti odločilo v prid Jehovovim pričam in proti Turčiji. Čeprav v tej državi trenutno ni v zaporu nikogar od Jehovovih prič, pa ta zadeva ne bo v celoti rešena, dokler Turčija ne bo priznala pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti.

Nadaljevanje prejšnjih poročil

Azerbajdžan: Bratom in sestram policija še naprej vdira na shode, jim cenzurira literaturo, jih aretira med oznanjevanjem in jim še kako drugače krati človekove pravice. Medtem vlada še naprej zavrača ponovno registracijo verske skupnosti Jehovovih prič. Glede teh primerov je bilo na Evropsko sodišče za človekove pravice proti Azerbajdžanu vloženih 19 pritožb. Kljub tem težavam je Jehovov blagoslov razviden iz tega, da je v tej državi vedno več oznanjevalcev. Dodaten razlog za veselje pa je to, da je v azerbajdžanščini izšlo celotno Sveto pismo – prevod novi svet.

Eritreja: Bratje in sestre v tej državi kljub hudemu preganjanju še naprej zvesto služijo Jehovu. Trije bratje, Paulos Eyassu, Isaac Mogos in Negede Teklemariam, so zdaj zaprti že 20 let, vse od 24. septembra 1994. Oblasti v Eritreji so 14. aprila 2014 aretirale kakih 150 Prič in zainteresiranih ljudi na slovesnosti v spomin na Kristusovo smrt. Aretirani so bili stari od 16 mesecev do več kot 85 let. Prav tako so oblasti aretirale približno 30 Prič in zainteresiranih ljudi med posebnim govorom, ki je bil 27. aprila 2014. Skoraj vsi so že bili izpuščeni.

Kazahstan: Urad za verske zadeve ne dovoli uvoza in razdeljevanja 14 naših publikacij na področju celotne Republike Kazahstan. Poleg tega našim bratom in sestram ni dovoljeno govoriti o svoji veri zunaj registriranih prostorov za čaščenje, približno 50 bratov in sester pa je bilo obsojenih zaradi tako imenovane nezakonite misijonarske dejavnosti. Da bi branili posameznikovo svobodo govora, je bilo odboru Združenih narodov za človekove pravice vloženih 26 pritožb.

^ odst. 1 To, ali bo kdo opravljal nadomestno civilno službo ali ne, je stvar vesti.

^ odst. 1 V teh skupnostih so običajno moški, ki so podobnih let in živijo v isti vasi.

^ odst. 2 Buldu in drugi proti Turčiji, št. 14017/08, 3. junij 2014