1, 2. (a) Ke’ng seo Jesu a se utolotšego ka mehla ya bofelo? (b) Re tlo ahlaahla dipotšišo dife?

AKANYA ka Jesu a dutše Thabeng ya Mehlware gomme a lebeletše tempele ya Jerusalema. O na le ba bane ba baapostola ba gagwe e lego Petro, Andrea, Jakobo le Johane. Ba mo theeditše ka kelohloko ge a dutše a ba botša boporofeta bjo bo kgahlišago bja mabapi le bokamoso. Boporofeta bjoo bo utolla seo se tlago go direga mehleng ya bofelo bja tshepedišo ye e kgopo ge Jesu a tla be a buša Mmušong wa Modimo. Jesu o ba botša gore mehleng yeo e kgahlišago, “mohlanka [wa gagwe] yo a botegago le wa temogo” o be a tla mo emela mo lefaseng gomme a nea balatedi ba gagwe dijo tša moya ka nako e swanetšego.—Mateo 24:45-47.

² Ka morago, bjona boporofeteng bjoo, Jesu o ile a ba laodišetša seswantšho sa mabapi le dikgarebe tše lesome.  (Bala Mateo 25:1-13.) Sehlogong se, re tlo ahlaahla dipotšišo tše di latelago: (1) Seswantšho se se re ruta thuto efe e bohlokwa? (2) Batlotšwa ba botegago ba dirišitše bjang keletšo ya seswantšhong se, gona mafelelo e bile afe? (3) Yo mongwe le yo mongwe wa rena lehono a ka holwa bjang ke seswantšho se sa Jesu?

3. Nakong e fetilego, dikgatišo tša rena di be di hlalosa bjang seswantšho sa mabapi le dikgarebe tše lesome, gona mafelelo e ka ba e bile afe?

³ Sehlogong se se fetilego, re ithutile gore nywageng ya morago bjale, mohlanka yo a botegago o fetošitše tsela yeo dipego tše dingwe tša Beibele di bego di hlaloswa ka yona. Gona bjale mohlanka yo a botegago o bolela kudu ka seo re ithutago sona dipegong tša Beibele go e na le go bolela ka seo di se swantšhetšago goba seo di se bolelago mabapi le boporofeta. Ka mohlala, nagana ka seswantšho sa Jesu sa mabapi le dikgarebe tše lesome. Dikgatišo tša rena di be di re mabone a dikgarebe tše, makhura le dikgapana di swantšhetša selo se itšego goba motho yo a itšego. Na go ka direga gore re ile ra lahlegelwa ke dithuto tše di kwagalago le tše bohlokwa seswantšhong se ka baka la go lebiša tlhokomelo kudu dilong tše dinyenyane? Karabo ya potšišo ye e bohlokwa.

4. Seswantšhong sa Jesu, re tseba bjang (a) monyadi? (b) dikgarebe?

⁴ Anke re ahlaahleng thuto ya bohlokwa yeo re ithutago yona seswantšhong se sa Jesu. Sa pele, nagana ka batho bao go bolelwago ka bona seswantšhong sa dikgarebe tše lesome. Monyadi ke mang? Ke Jesu. Re tseba se ka gobane pejana ga moo, Jesu o ile a ipitša monyadi. (Luka 5:34, 35) Dikgarebe ke bomang? Ke “mohlatswana” wa Bakriste ba tloditšwego. Re tseba bjang? Seswantšhong se, dikgarebe di swanetše go dula di phakgame gomme mabone a tšona a tuka ge monyadi a fihla. Bjale ekwa seo Jesu a ilego a se botša balatedi ba gagwe ba tloditšwego: “Itokišeng gomme mabone a lena a tuke, le swane le banna ba ba letetšego mong wa bona gore a boe lenyalong.” (Luka 12:32, 35, 36) Go oketša moo, moapostola Paulo le moapostola Johane ba swantšhitše balatedi ba tloditšwego ba Kriste le dikgarebe tše di hlwekilego. (2 Bakorinthe 11:2; Kutollo 14:4) Ka gona re kgona go bona gore keletšo le temošo tšeo di lego go Mateo 25:1-13 di lebišitšwe go balatedi ba Jesu ba tloditšwego.

5. Jesu o utolotše bjang nako yeo seswantšho sa gagwe se tlago go phethagala ka yona?

⁵ Se se latelago, keletšo yeo ya Jesu e šoma nakong efe? Seo Jesu a se boletšego go yela mafelelong a seswantšho sa gagwe se re thuša go tseba karabo. O itše: “Monyadi a goroga.” (Mateo 25:10) Morokami wa July 15, 2013 o ile wa bontšha gore boporofeta bja Jesu bjo bo lego go Mateo kgaolo 24 le 25 bo bolela ka makga a seswai  ka ‘go tla’ ga Jesu. Ge Jesu a bolela ka ‘go tla’ ga gagwe, o bolela ka nakong ya masetlapelo a magolo ge a tlo ahlola le go fediša lefase le kgopo. Ka gona re ka phetha ka gore seswantšho sa Jesu se bolela ka mehla ya bofelo, eupša o ‘tla tla’ nakong ya masetlapelo a magolo.

6. Ke thuto efe ya bohlokwa yeo e lego seswantšhong sa mabapi le dikgarebe tše lesome?

⁶ Ke thuto efe ya bohlokwa yeo e lego seswantšhong se? Nagana ka seo se bolelwago ke ditemana tše dingwe pegong ye ya Beibele. Go Mateo kgaolo 24, Jesu o boletše ka “mohlanka yo a botegago le wa temogo.” Mohlanka yoo e be e tla ba sehlotswana sa banna ba tloditšwego bao ba bego ba tla etelela pele balatedi ba Kriste mehleng ya bofelo. Jesu o ile a lemoša banna bao gore ba swanetše go dula ba botega. Go kgaolo 25, Jesu o dirišitše seswantšho sa mabapi le dikgarebe tše lesome go lemoša balatedi ba gagwe ka moka ba tloditšwego ba mehleng ya bofelo. Thuto e be e le gore ba ‘dule ba phakgame’ e le gore ba se lahlegelwe ke moputso wa bona wa go phela legodimong. (Mateo 25:13) Anke ga bjale re sekasekeng seswantšho seo gomme re bone kamoo batlotšwa ba dirišitšego keletšo yeo ka gona.

7, 8. (a) Ke ka baka la’ng dikgarebe tša temogo di be di itokišitše? (b) Batlotšwa ba itokišitše bjang?

⁷ Seswantšhong se, Jesu o gateletše gore ka go se swane le dikgarebe tša mašilo, dikgarebe tša temogo di be di itokišitše ge monyadi a goroga. Ka baka la’ng? Ka gobane di be di le komana-madula-a-bapile e bile di phakgame. Dikgarebe tšeo ka moka tše lesome di be di swanetše go dula di phakgame le go boloka mabone a tšona a tuka bošego ka moka. Ka go se swane le dikgarebe tša mašilo, dikgarebe tše hlano tša temogo di be di itokišitše ka gobane di be di tlile le makhura a oketšegilego. Bakriste ba botegago ba tloditšwego ba ile ba itokišeletša bjang bakeng sa go fihla ga Jesu?

⁸ Batlotšwa ba itokišeleditše go phethagatša kabelo ya bona go fihlela mafelelong. Ba a tseba gore ba swanetše go gafa go phela bophelo bja manobonobo lefaseng la Sathane gore ba etiše pele tirelo ya Modimo, e bile ba ikemišeditše go dira seo. Ba ikemišeditše go hlankela Jehofa ka potego, e sego ka gobane bofelo bo le kgauswi, eupša ka gobane ba rata yena le Morwa wa gagwe. Ba dula ba botega e bile ga ba dumelele dilo tše di bonagalago tša lefase le, boitshwaro bjo bo gobogilego le moya wa boithati di ba aroša. Go swana le dikgarebe tša temogo tšeo di bego di itokišitše e bile di swere mabone a tšona, batlotšwa ba tšwela pele ba bonega bjalo ka diediši, ba letetše ka go se fele pelo go tla ga Monyadi, le ge a ka bonala a diega.—Bafilipi 2:15.

9. (a) Ke temošo efe yeo Jesu a ilego a e nea mabapi le go otsela? (b) Batlotšwa ba arabetše bjang mokgošing wo o rego: “Monyadi šoowe”? (Bona mongwalo wa ka tlase.)

⁹ Le gona dikgarebe tša temogo di be di itokišeleditše go fihla ga monyadi ka gobane di be di phakgame. Eupša  seswantšhong se, dikgarebe ka moka tše lesome di ile “tša otsela tša robala” ge di dutše di letile monyadi yo a bego a bonala a diega. Ka gona na go a kgonega gore Bakriste ba tloditšwego lehono ba ‘robale,’ ke gore, ba swarege ka dilo tše dingwe ge ba dutše ba letile go fihla ga Kriste? Ee, go a kgonega. Jesu o be a tseba gore gaešita le motho yo a ikemišeditšego le yo mafolofolo a ka fokola gomme a arošwa ge a dutše a letile go fihla ga gagwe. Ka gona Bakriste ba tloditšwego ba šomile ka thata gore ba dule ba phakgame. Ke ka baka la’ng re re’alo? Seswantšhong se, dikgarebe ka moka tše lesome di ile tša arabela mokgošing wo o rego: “Monyadi šoowe!” Eupša ke dikgarebe tša temogo feela tšeo di ilego tša dula di phakgame. (Mateo 25:5, 6; 26:41) Ka mo go swanago, mehleng ye ya bofelo, Bakriste ba botegago ba tloditšwego ba arabetše mokgošing wo o rego: “Monyadi šoowe!” Ba dumetše bohlatse bjo bo lego molaleng bja gore Jesu o kgauswi le go tla, gomme ba itokišeleditše go fihla ga gagwe. * (Bona mongwalo wa ka tlase.) Anke ga bjale re ahlaahleng karolo ya mafelelo ya seswantšho sa Jesu, yeo e bolelago ka nako e itšego.

10. Re ka ipotšiša’ng ka poledišano ya magareng ga dikgarebe tša temogo le dikgarebe tša mašilo?

¹⁰ Go ya mafelelong a seswantšho se, dikgarebe tša mašilo di ile tša kgopela dikgarebe tša temogo gore di di tšhelele makhura a mabone. Eupša dikgarebe tša temogo di ile tša gana go di thuša. (Bala Mateo 25:8, 9.) Eupša ke neng moo Bakriste ba botegago ba tloditšwego ba ilego ba gana go thuša motho yo a hlokago thušo? Gopola gore seswantšho se se šoma lebakeng lefe la nako. Jesu, e lego Monyadi, o tlo tla go ahlola batho ge masetlapelo a magolo a le kgauswi le go fela. Ka gona go ka direga gore poledišano ya dikgarebe tše e šupa go seo se tlago go direga pejana ga ge masetlapelo a magolo a ka fela. Ke ka baka la’ng re re’alo? Ka gobane ka nako yeo, batlotšwa ba tla be ba swailwe la mafelelo.

11. (a) Ke’ng seo se tlago go direga pejana ga go thoma ga masetlapelo a magolo? (b) Dikgarebe tša temogo di be di era go re’ng ge di be di botša dikgarebe tša mašilo gore di yo ithekela makhura?

¹¹ Ka go re’alo, pele ga ge masetlapelo a magolo a thoma, batlotšwa ka moka bao ba botegago mo lefaseng ba tla be ba swailwe la mafelelo. (Kutollo 7:1-4) Go tloga ka nako yeo, ba tla be ba kgodišegile gore ba ya legodimong. Eupša nagana ka nako ya pele ga ge masetlapelo a magolo a ka thoma. Go tla direga’ng ka batlotšwa bao ba tla bego ba paletšwe ke go dula ba phakgame gomme ba se botege? Ba ka se swaiwe la mafelelo. Ka nako yeo, go tla tlotšwa Bakriste ba bangwe bao ba botegago. Gateetee ge masetlapelo a magolo a thoma, ba mašilo ba tla tšhoga kudu ge ba bona Babilona o Mogolo e fedišwa. Mohlomongwe ke ka yona nako yeo moo ba tla lemogago gore ga se ba itokišeletša go fihla ga Jesu. Nakong yeo, go tla direga’ng ge ba ka kgopela thušo? Karabo e hwetšagala seswantšhong sa Jesu. Dikgarebe tša temogo di ile tša gana go tšhelela dikgarebe  tša mašilo makhura a tšona, go e na le moo tša di botša gore di yo ithekela a tšona. Ka ge e be e le “bošegogare,” go be go se na yo a ka di rekišetšago makhura. Selemo e be e le ngwagola!

12. (a) Nakong ya masetlapelo a magolo, go tla direga’ng ka bao e kilego ya ba batlotšwa eupša ba se botege pele ba ka swaiwa la mafelelo? (b) Go tla direga’ng ka bao ba swanago le dikgarebe tša mašilo?

¹² Nakong ya masetlapelo a magolo, batlotšwa ba botegago ba ka se thuše batho bao e kilego ya ba batlotšwa gomme ba kgetha go se botege. Selemo e tla be e le ngwagola! Bjale go tla direga’ng ka bao ba sa botegago? Ekwa seo se ilego sa diragalela dikgarebe tša mašilo tšeo di bego di sa ile go reka makhura: “Monyadi a goroga gomme dikgarebe tšeo di bego di itokišitše tša tsena le yena monyanyeng wa lenyalo, ke moka mojako wa tswalelwa.” Ge Jesu a etla ka matla a gagwe a go buša ge masetlapelo a magolo a le kgauswi le go fela, o tla kgobokeletša batlotšwa ba botegago legodimong. (Mateo 24:31; 25:10; Johane 14:1-3; 1 Bathesalonika 4:17) Lega go le bjalo, Jesu o tlo gana bao ba sa botegago. Go ka direga gore ba tle ba bolele go swana le dikgarebe tša mašilo gore: “Mohlomphegi, Mohlomphegi, re bulele!” Eupša Jesu o tla re’ng? Ka manyami, o tla ba araba go swana le kamoo a tlago go araba ba bantši bao ba swanago le dipudi ka gore: “Ke le botša therešo, ga ke le tsebe.”—Mateo 7:21-23; 25:11, 12.

13. (a) Ke ka baka la’ng re sa swanela go phetha ka gore ba bantši ba balatedi ba tloditšwego ba Kriste ba ka se botege? (b) Ke ka baka la’ng re ka bolela gore seswantšho sa Jesu se bontšha gore o bota Bakriste ba tloditšwego? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

¹³ Na Jesu o be a bolela gore batlotšwa ba bantši ba ka se botege gomme ba swanelwa ke go tšeelwa legato? Aowa. Go Mateo kgaolo 24 re bala gore Jesu o lemošitše mohlanka yo a botegago le wa temogo gore a se fetoge mohlanka yo kgopo. Se se be se sa bolele gore o be a letetše go bona seo se direga. Ka mo go swanago, seswantšho sa mabapi le dikgarebe tše lesome ke temošo. Go etša ge dikgarebe tše hlano e be e le mašilo gomme tše dingwe tše hlano di be di na le temogo, Mokriste yo mongwe le yo mongwe yo a tloditšwego o swanetše go kgetha go dula a itokišitše le go phakgama. Go sego bjalo, a ka fetoga lešilo gomme a se botege. Paulo o ile a nea bana babo le dikgaetšedi ba tloditšwego temošo e swanago. (Bala Baheberu 6:4-9; bapiša le Doiteronomio 30:19.) Temošo ya gagwe e be e sa pepetletše, eupša gape o be a kgodišegile gore bana babo le dikgaetšedi ba ba be ba tla amogela moputso wa bona. Temošo yeo e lego seswantšhong sa mabapi le dikgarebe tše lesome e bontšha gore Jesu o be a na le kgodišego e swanago ka batlotšwa. O a tseba gore yo mongwe le yo mongwe wa bahlanka ba gagwe ba tloditšwego a ka dula a botega gomme a amogela moputso wa gagwe o mogolo!

14. Ke ka baka la’ng “dinku tše dingwe” le tšona di holwa ke seswantšho sa mabapi le dikgarebe tše lesome?

¹⁴ Seswantšho sa Jesu sa mabapi le dikgarebe tše lesome se bolela ka Bakriste ba tloditšwego. Eupša na “dinku tše dingwe” le tšona di ka holwa ke seswantšho seo? (Johane 10:16) Ee! Molaetša wa seswantšhong se o bonolo. Ke wo o rego: “Dulang le phakgame.” Le gona Jesu o kile a re: “Seo ke le botšago sona ke se botša bohle ke re: Dulang le phakgame.” (Mareka 13:37) Jesu o nyaka gore balatedi ba gagwe ka moka ba dule ba itokišitše le go phakgama. Le gona Bakriste ka moka ba ka ekiša mohlala o mobotse wa batlotšwa, bao maphelong a bona ba etišago pele bodiredi. Gopola gore dikgarebe tša mašilo di ile tša kgopela dikgarebe tša temogo gore di di tšhelele makhura. Eupša di ile tša gana. Se se re gopotša gore ke boikarabelo bja yo mongwe le yo mongwe wa rena go dula re botegela Modimo, re itokišitše e bile re phakgame. Ga go na yo a ka re direlago seo. Yo mongwe le yo mongwe wa rena o ikarabela go Moahlodi wa go loka e lego Jesu Kriste, yo a lego kgauswi le go tla. Ka gona re swanetše go dula re itokišitše.

15. Ke ka baka la’ng lenyalo la Kriste le monyadiwa wa gagwe le thabiša Bakriste ka moka ba therešo?

¹⁵ Bakriste ka moka ba thabišwa kudu ke lenyalo leo go boletšwego ka lona seswantšhong sa Jesu. Nakong e tlago, ka morago ga ntwa ya Haramagedone, Bakriste ba tloditšwego ba tla ba monyadiwa wa Kriste. (Kutollo 19:7-9) Ge seo se direga, batho ka moka bao ba tla bego ba phela mo lefaseng ba tla holwa ke lenyalo leo la legodimong. Ka baka la’ng? Ka gobane lenyalo leo le kgonthišetša gore batho ka moka ba tla bušwa ke pušo e phethagetšego. Go sa šetšwe gore kholofelo ya rena ke go phela ka mo go sa felego legodimong goba mo lefaseng, anke re ikemišetšeng go dula re itokišitše le go phakgama. Ge re ka dira bjalo, re tlo thabela bokamoso bjo bo kgahlišago bjo Jehofa a re lokišeleditšego bjona!