Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Oto dulu okulwifa Satana fiyo wa findana

Oto dulu okulwifa Satana fiyo wa findana

“Lwifeni [Satana] mwa pama meitavelo.” — 1 PETRUS 5:9.

1. (a) Omolwashike sha fimana okulwifa Satana unene tuu paife? (b) Otu shi shii ngahelipi kutya ohatu dulu okupondola mokulwifa Satana?

SATANA ota kondjifa ovavaekwa ovo ve li natango kombada yedu nosho yo “eedi” dimwe. (Johannes 10:16) Molwaashi paife Ondiaboli oi na ko ashike okafimbo kaxupi kongaho, oya hala okunyona po eitavelo lovapiya vaJehova vahapu ngaashi tai dulu. (Lesha Ehololo 12:9, 12.) Ashike ohatu dulu okufindana mokulwifa Satana. Ombibeli oya ti: “Kondjifeni Satana, ndele ye te mu i onhapo.” — Jakob 4:7.

2, 3. (a) Omolwashike Satana a hala ovanhu va itavele kutya ke ko shili? (b) Ou shi shii ngahelipi kutya Satana oko e li shili?

2 Vahapu ova yemba ediladilo olo kutya Satana oko e li. Ohava diladila kutya Satana neendemoni ovanyandi ovo hava popiwa ashike momambo, meemuvi da nyata nomomaudano eekompiuta. Ovanhu va tya ngaho ohava diladila kutya ngeenge ou na eendunge ito ka itavela kutya oku na oishitwa yopamhepo ikolokoshi. Mbela Satana oku na ko ngoo nasha nongeenge ovanhu ova itavela kutya ye neendemoni daye oko ve li shili ile hasho? Ahowe. Oshipu kuSatana okweenda medu ovo va limbililwa ngeenge oko e li. (2 Ovakorinto 4:4) Paulelalela Satana oha xumifa komesho omadiladilo a tya ngaho opo a pukife ovanhu.

3 Tu li ovapiya vaJehova, inatu pukifwa. Otu shi shii kutya Ondiaboli omunhu washili. Osho otu shi shii ngahelipi? Ombibeli oye tu lombwela kutya Satana okwa li a popya naEva okupitila meyoka. (Genesis 3:1-5) Okwa li a popya naJehova ta tula momalimbililo omalinyengotomheno aJob. (Job 1:9-12) Satana okwa li ta kendabala okuyeleka Jesus. (Mateus 4:1-10) Nokonima eshi Jesus a ninga Ohamba mo 1914, Satana okwa li a hovela ‘okulwifa’ ovavaekwa ovo ve li natango kombada yedu. (Ehololo 12:17) Oita ya tya ngaho otai twikile molwaashi Ondiaboli otai kendabala okunyona po eitavelo lovavaekwa nosho yo leedi dimwe. Ndele opo tu findane molwoodi olo, otwa pumbwa okulwifa Satana nokukaleka eitavelo letu la pama. Oshitukulwa eshi osha kundafana eenghedi nhatu omo hatu dulu oku shi ninga.

INO KWATWA KOUNHWA

4. Ongahelipi Satana e li oshihopaenenwa sha shiya ko shounhwa?

4 Satana oye umwe oo e na ounhwa a shiya ko. Omweengeli oo mwii okwa kendabala okushonga oufemba waKalunga wokupangela, nota kendabala okuningifa ovanhu ve mu longele ponhele yokulongela Jehova. Onghee hano, oku li oshihopaenenwa sha shiya ko shounhwa nelitumbaleko. Onghee hano, onghedi imwe omo hatu dulu okukondjifa Satana omokuhenuka ounhwa nokukala ovalininipiki. (Lesha 1 Petrus 5:5.) Ndele mbela ounhwa netumba oshike? Mbela osha puka okukala u udite etumba?

5, 6. (a) Mbela osha puka okukala u udite etumba? Shi yelifa. (b) Omolwashike ounhwa wa nyika oshiponga, noihopaenenwa imwe yopaMbibeli i na sha naasho oilipi?

5 Emboitya limwe ola popya shi na sha netumba kutya olo omaliudo okukala nomukumo nokulifimaneka. “Oli li yo omaliudo okukala wa wanenwa molwaashi tashi dulika ove ile ovapambele nookaume koye va ninga sha shiwa ile ve na sha shiwa.” Inashi puka okukala tu udite ngaho. Omuyapostoli Paulus okwa lombwela ovamwatate vomuTessalonika a ti: “Fye vene ohatu litange momaongalo aKalunga molweni, omolwelididimiko leni neitavelo leni omokutewaatewa kweni akushe [nomomaudjuu] oo hamu a humbata.” (2 Ovatessaloniki 1:4) Onghee hano, okukala tu udite nawa omolwoilonga oyo vamwe tashi dulika va longa ile okukala tu udite etumba otashi dulu oku tu etela ouwa. Inatu pumbwa okukala twa fya ohoni omaukwaneumbo etu, eputuko ile onhele opo twa kulila. — Oilonga 21:39.

6 Ashike ounhwa otau dulu okunyona po ekwatafano lovanhu, unene tuu oukaume wetu naJehova. Ounhwa otau dulu oku tu ningifa tu kale twa handuka ngeenge hatu pewa omayele. Otau dulu yo oku tu ningifa tu dine omayele ponhele yoku a tambula ko nelininipiko. (Epsalme 141:5) Ounhwa oo okukala omunhu ta diladila ashike kombinga yaye ile “oikala oyo hai ulikwa kovanhu ovo va itavela kutya ove li xwepo ve dule vakwao.” Jehova oku tonde ovo ve na ounhwa. (Hesekiel 33:28; Amos 6:8) Ashike Satana oha kala a hafa ngeenge ovanhu tava hopaenene oikala yaye younhwa nokulitada. Diladila nghee Satana a li a hafa eshi Nimrod, Farao nosho yo Absalom va li va kwatwa kounhwa nokulitada. (Genesis 10:8, 9; Exodus 5:1, 2; 2 Samuel 15:4-6) Ounhwa oo wa ningifa yo Kain aha kale e na ekwatafano liwa naKalunga. Jehova okwa li a pa Kain omayele, ndele omolwounhwa Kain ka li a pwilikina. Okwa li e na ondudi, a li e lipwililikila elondwelo laJehova nokwa li a longa osho inashi yuka koshipala shaYe. — Genesis 4:6-8.

7, 8. (a) Oukwamuhoko oshike, nowa pambafana ngahelipi nounhwa? (b) Yelifa nghee ounhwa tau dulu okunyona po ombili yeongalo.

7 Ovanhu kunena ohava ulike ounhwa meenghedi dihapu da nyika oshiponga. Omafimbo amwe ounhwa ohau kala wa pambafana noukwamuhoko. Emboitya limwe ola popya kutya oukwamuhoko oo okukala nokatongo novanhu vomuhoko wonhumba. Ovanhu ova “itavela yo kutya ovanhu vomihoko da yoolokafana ove na omaukwatya nokudula kwa yoolokafana nosho yo kutya omihoko dimwe oda tumbala ile di dinifa okudja keshito.” Oukwamuhoko ohau etifa omalwoodi, oita nosho yo nokuli omadipao a nyanyalifi.

Ounhwa otau dulu okunyona po ombili yeongalo

8 Ashike oinima ya tya ngaho kai na okuningwa meongalo lopaKriste. Ndele nande ongaho, ounhwa otau dulu okweetifa okuhaudafana pokati kovamwatate novamwameme fiyo osheshi itau dulu vali okupangelwa. Osho osha li sha ningilwa Ovakriste vamwe vopefimbo lonale, naasho osho sha ningifa Jakob e va pule epulo eli la kwata moiti a ti: “Omalwoodi nomashilafano mokati keni [otaa] di peni?” (Jakob 4:1) Ngeenge otu tonde vamwe notu udite kutya otu li xwepo tu va dule, otashi ke tu ningifa tu popye ile tu ninge oinima oyo tai va yahameke. (Omayeletumbulo 12:18) Nopehe na omalimbililo, ounhwa otau dulu okunyona po ombili yeongalo.

9. Ongahelipi Ombibeli tai dulu oku tu kwafela tu kondjife oukwamuhoko nosho yo ounhwa woludi keshe? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

9 Ngeenge ohatu kala tu udite tu li xwepo tu dule vamwe, otwa pumbwa okudimbuluka kutya Jehova oku tonde “keshe ou e nomutima we linenepeka.” (Omayeletumbulo 16:5) Otwa pumbwa yo okukonakona omitima detu nokulipula kutya, ‘Mbela ohandi kala ndi udite ndi li xwepo ndi dule ovanhu vomuhoko, voukwashiwana ile veputuko lonhumba?’ Ngeenge osho, otashi dulika twa dimbwa kutya Kalunga ‘okwa ninga oiwana aishe yovanhu momunhu umwe.’ (Oilonga 17:26) Osha yela kutya paulelalela atusheni omuhoko umwe molwaashi atusheni otwa dja muAdam. Osha nyika lela oulai okudiladila kutya Kalunga okwa shita omihoko dimwe di li xwepo di dule dikwao. Ngeenge osho hatu diladila ngaho, ohatu pitike Satana a nyone po ohole noukumwe wetu wopaKriste. (Johannes 13:35) Opo tu kondjife Satana fiyo twa findana, otwa pumbwa okuhenuka ounhwa woludi keshe. — Omayeletumbulo 16:18.

HENUKA OKUHOLA OMALIKO NOUNYUNI

10, 11. (a) Omolwashike shipu okuhola ounyuni? (b) Oidjemo yaDemas yokuhola ounyuni oya ka kala ngahelipi?

10 Satana oye “omupangeli wounyuni ou,” noye te u nwefa mo. (Johannes 12:31; 1 Johannes 5:19) Ihapu yomoinima oyo tai xumifwa komesho kounyuni ou oi li omhinge nomifikamhango dOmbibeli. Oshoshili kutya hakeshe shimwe mounyuni shii. Ashike ohatu dulu okukala noushili kutya Satana ota ka longifa ounyuni waye opo a longife nai omahalo etu nokukendabala e tu nyonife. Ile a kendabale e tu ningife tu kale tu hole ounyuni nokuhauluka okulongela Jehova. — Lesha 1 Johannes 2:15, 16.

11 Ovakriste vamwe vopefimbo lonale ova li ve hole ounyuni. Pashihopaenenwa, Paulus okwa shanga a ti: “Demas mokuhola ounyuni ou wopaife, okwa fiya nge po.” (2 Timoteus 4:10) Ombibeli inai popya lela kutya oshike Demas a li e hole mounyuni, osho she mu ningifa a fiye po Paulus. Otashi dulika a li a hovela okukala e hole oinima yopamaliko shi dulife okulongela Jehova. Ngeenge osho osho she mu ningifa, Demas okwa kanifa omhito yokukala nomaufembanghenda a tunhula moilonga yaJehova. Mbela okwa li ngoo a ninga etokolo li li pandunge? Ahowe. Demas okwa li ta dulu okukala ta kwafele Paulus. Ounyuni inau mu pa sha shiwa shi dule osho Jehova a li te mu pe. — Omayeletumbulo 10:22.

Inatu efa nandenande oimaliwa oyo i kale ya fimanenena kufye i dulife oukaume wetu naJehova

12. Ongahelipi Satana ta dulu okulongifa nai omahalo etu ta longifa ‘eheka loupuna’?

12 Osho otashi dulu yo okuningwa nokunena. Tu li Ovakriste, oshi li paushitwe okukala twa hala okulifila oshisho nosho yo omaukwaneumbo etu. (1 Timoteus 5:8) Eshi Jehova a li a tula Adam naEva moParadisa iwaiwa otu wete kutya okwa hala tu hafele onghalamwenyo. (Genesis 2:9) Ashike Satana ota dulu okulongifa nai omahalo etu ta longifa ‘eheka loupuna.’ (Mateus 13:22) Vahapu ohava diladila kutya oimaliwa nosho yo oinima yopamaliko otai ke va kwafela va kale va hafa ile va pondole. Ngeenge osho hatu diladila ngaho, otashi dulu okunyona po oukaume wetu naJehova oo u na ondilo inene. Jesus okwa londwela ta ti: “Kaku na ou ta dulu okukalela oovene vavali; osheshi ota tondo umwe, ye e hole omukwao, ile a hokwa ou ndee ta dini winya. Kamu dulu okukalela Kalunga nemona.” (Mateus 6:24) Ngeenge otwa kalele ashike oinima yopamaliko, itatu ka longela vali Jehova. Osho osho naanaa Satana a hala tu ninge. Inatu pitika nandenande oimaliwa ile oinima oyo hai landwa noimaliwa i kale ya fimanenena i dulife oukaume wetu naJehova. Opo tu kondjife Satana nokufindana, otu na okukala tu na oikala ya yuka ngeenge tashi uya poinima yopamaliko. — Lesha 1 Timoteus 6:6-10.

HENUKA OMILELE DA NYATA

13. Ounyuni ou ohau xumifa komesho ngahelipi etaleko lii li na sha nohombo nosho yo omilele?

13 Omwiyo umwe oo Satana ha longifa oo oluhaelo. Ovanhu vahapu ohava diladila kutya okukala omudiinini komushamane ile komukulukadi nosho yo kohombo yo vene, oshonghuluyonale nosha ngabeka emanguluko lavo. Pashihopaenenwa, omudani umwe weekino omukainhu okwa ti kutya itashi shiiva okukala omudiinini komunhu umwe. Okwa weda ko a ti: “Nghi shii ngeenge oku na omunhu wonhumba omudiinini ile a hala okukala omudiinini kukaume kaye kopahombo.” Omudani umwe vali weekino omulumenhu okwa ti: “Nghi wete twa shitwa lela tu kale nomunhu umwe onghalamwenyo yetu aishe.” Satana oku na okukala a hafa neenghono ngeenge ovanhu ovo va tumbalekwa tava kembaula oshali yohombo oyo ya dja kuKalunga. Ondiaboli itai yambidida elongekido lohombo, noinai hala eehombo di pondole. Onghee hano, opo tu kondjife Satana nokufindana, otu na okukala tu na etaleko lohombo la fa laKalunga.

14, 15. Oshike u na okuninga po ngeenge oto yelekwa u ye momilele da nyata?

14 Kutya nee otu li mohombo ile hasho, otu na okulonga noudiinini tu henuke oinima ya nyika omilele da nyata. Mbela osho oshipu? Hasho nandenande! Pashihopaenenwa, ngeenge ou li omunyasha, otashi dulika u ude ovanafikola vakweni tave litade kutya ohava i momilele nakeshe oo va hala. Otashi dulika yo ve litade eshi have litumine omatumwalaka nomafano taa pendula omahalo omilele okupitila meengodi dopeke. Moilongo imwe, okulitumina omatumwalaka nomafano taa pendula omahalo omilele okupitila meengodi dopeke okwa talika ko ashike ngaashi okutumina umwe omafano ounona ve li hamunghele. Ombibeli oya ti: “Omuhaeli ota nyono kolutu laye mwene.” (1 Ovakorinto 6:18) Okumona oixuna kuhapu nefyo ohai etifwa komikifi odo hadi tandavele okupitila momilele. Novanyasha vahapu ovo va ya momilele inava hombolwa ohava ti kutya ove lipa oushima eshi va ninga ngaho. Omalihafifo ounyuni otae tu ningifa tu itavele kutya mokuteya eemhango daKalunga kamu na oilanduliko. Ngeenge otwa itavele omitotolombo da tya ngaho, ohatu dulu okupukifwa “kekotokelo loulunde.” — Ovaheberi 3:13.

15 Oshike to dulu okuninga po ngeenge oho yelekwa u ye momilele da nyata? Kala u shii kutya ou na ounghundi. (Ovaroma 7:22, 23) Ilikana kuKalunga e ku pe eenghono. (Ovafilippi 4:6, 7, 13) Henuka eenghalo odo tadi dulu oku ku ningifa u ye moluhaelo. (Omayeletumbulo 22:3) Nongeenge ope na sha osho tashi ku yeleke, shi kelela meendelelo. — Genesis 39:12.

16. Jesus okwa li a popya shike eshi Satana a li ta kendabala oku mu yeleka, noshike hatu lihongo moshihopaenenwa osho?

16 Jesus okwe tu tulila po oshihopaenenwa sha denga mbada. Ka li a tulwa mokatoo komaudaneko aSatana. Ka li nokuli a hovela okudiladila kombinga yao, ponhele yaasho okwa li a lombwela diva Satana ta ti: “Opa shangwa.” (Lesha Mateus 4:4-10.) Jesus okwa li e shii Omishangwa, nomolwaasho a li ta dulu oku di tofa sha yukilila eshi Satana a li ta kendabala oku mu yeleka. Opo tu kondjife Satana ndele hatu findana, katu na okweefa tu yelekwe tu ye momilele da nyata. — 1 Ovakorinto 6:9, 10.

FINDANA MOLWOODI MOKUKALA NELIDIDIMIKO

17, 18. (a) Eemwiyo dimwe dilipi Satana ha longifa, nomolwashike tu na okukala twe di teelela? (b) Oshike tashi ka ningilwa Satana, nongahelipi osho tashi ku ladipike u lididimike?

17 Ounhwa, okuhola omaliko nosho yo omilele da nyata oi li eemwiyo nhatu domeemwiyo odo Satana ha longifa. Ashike ope na vali dikwao dihapu. Pashihopaenenwa, Ovakriste vamwe ove na ovapambele ovo have va pataneke ile ovanafikola vakwao ovo have va yolo. Vamwe ove li moilongo omo omapangelo taa kendabala oku va shilika vaha udife. Otwa teelela okuhangwa komaudjuu a tya ngaho. Jesus okwe tu londwela a ti: “Edina lange otamu ke li tondelwa kuaveshe; ndele ou te [lididimike] fiyo kexulilo, oye ta xupifwa.” — Mateus 10:22.

Satana ota ka hanaunwa po (Tala okatendo 18)

18 Ongahelipi hatu dulu okukondjifa Satana fiyo twa findana? Jesus okwa ti: ‘Okelididimiko leni otamu lixupifile eemwenyo deni.’ (Lukas 21:19) Kape na omunhu ta dulu okuninga sha osho tashi ke tu yahameka fiyo alushe. Kape na oo ta dulu okukufa po oukaume wetu naKalunga shapo ongeenge ofye vene twa pitika shi ningwe. (Ovaroma 8:38, 39) Nonande ovapiya vaJehova ovadiinini vamwe ova fye, inashi hala okutya Satana okwa findana. Jehova ote ke va nyumuna. (Johannes 5:28, 29) Ashike Satana ke na onakwiiwa. Konima eshi onghalelo ei yoinima ya hanaunwa po, ota ka ekelwa mombwili oule womido 1 000. (Ehololo 20:1-3) Pexulilo lomido eyovi dokupangela kwaKristus, Satana ota ka “efiwa a dje mo modolongo yaye,” nota ka kendabala lwaxuuninwa a hongaule ovanhu va wanenena. Konima yaasho, ota ka hanaunwa po. (Ehololo 20:7-10) Nonande Ondiaboli kai na onakwiiwa, ove ou na. Twikila okukondjifa Satana, nokukaleka eitavelo loye la pama. Oto dulu okulwifa Satana fiyo wa findana!