Shi kɛya he ni ato saneyitsei lɛ anaa yɛ lɛ

Shi kɛya he ni ato saneyitsei lɛ anaa yɛ lɛ

“Mɔ ni Náko Jwɛŋmɔ lɛ, Eheɔ Wiemɔ Fɛɛ Wiemɔ Eyeɔ”

“Mɔ ni Náko Jwɛŋmɔ lɛ, Eheɔ Wiemɔ Fɛɛ Wiemɔ Eyeɔ”

“Mɔ ni kaneee adafitswaa woji lɛ, kwashia ji lɛ; shi mɔ ni heɔ nɔ fɛɛ nɔ ni ekaneɔ yɛ adafitswaa woji amli lɛ eyeɔ lɛ, kwashia ji lɛ fe nakai mɔ lɛ po.”—August von Schlözer, German yinɔsaneŋmalɔ (1735-1809).

AWIE sane nɛɛ nɔ ni fe afii 200 ni eho nɛ, ni tsɔɔ akɛ, yɛ nakai beiaŋ tɔ̃ɔ lɛ, jeee nibii fɛɛ ni mɛi kaneɔ yɛ adafitswaa woji amli lɛ amɛheɔ amɛyeɔ. Nakai nɔŋŋ ŋmɛnɛ lɛ, esaaa akɛ wɔheɔ nibii fɛɛ ni wɔnaa loo wɔkaneɔ yɛ Intanɛt lɛ nɔ lɛ wɔyeɔ. Saji ni yɔɔ Intanɛt lɛ nɔ lɛ fa tamɔ shia, ni ilɛtrɔniki tsɔnei ni afee nyɛsɛɛ nɛɛ ahewɔ lɛ, ewaaa akɛ wɔnine baashɛ saji nɛɛ anɔ. Saji nɛɛ pii yɛ mli, amɛhe yɛ sɛɛnamɔ, ni amɛbɛ oshara. Shi pii hu yɛ ni bɛ mli, ni saji ni tamɔ nakai lɛ ahe bɛ sɛɛnamɔ, ni amɛyɛ oshara hu. Enɛ hewɔ esa akɛ wɔkwɛ jogbaŋŋ yɛ nibii ni wɔkaneɔ yɛ Intanɛt lɛ nɔ lɛ ahe lɛ. Mɛi komɛi ni kɛ Intanɛt lɛ bɔi nitsumɔ etsɛko lɛ susuɔ akɛ nɔ fɛɛ nɔ ni akɛwoɔ Intanɛt lɛ nɔ lɛ yɛ mli. Amɛjwɛŋmɔ fɛɛ ji akɛ, ebɛ mli kulɛ, akɛwoŋ Intanɛt lɛ nɔ loo mɔ ni kɛmaje amɛ lɛ kɛmajeŋ amɛ. Mɛi ni tamɔ nakai lɛ heɔ nɔ fɛɛ nɔ ni amɛkaneɔ lɛ amɛyeɔ, ekɔɔɔ he eko bɔ ni eyɔɔ hã. Shi Biblia lɛ bɔɔ wɔ kɔkɔ akɛ: “Mɔ ni náko jwɛŋmɔ lɛ, eheɔ wiemɔ fɛɛ wiemɔ eyeɔ; shi hiɛtɛlɔ leɔ enanenaa kwɛmɔ.”Abɛi 14:15.

Hiɛtɛlɔ, loo mɔ ko ni hiɛ kã shi lɛ, heee nibii fɛɛ ni enuɔ lɛ eyeee; eyɛ jwɛŋmɔ, jeee kwashia ji lɛ. Kɛ́ wɔhiɛ kã shi lɛ, nibii ni wɔyɔɔ nɔmimaa akɛ amɛyɛ mli lɛ pɛ wɔbaahe wɔye. No hewɔ lɛ, kɛ́ mɛi kɛ saji ni bɛ mli wo Intanɛt lɛ nɔ lɛ, wɔbaayoo sɛɛ, ni ekɔɔɔ he eko bɔ ni sane lɛ egbɛ eshwã ehã lɛ, wɔheŋ wɔyeŋ. Kɛ́ okane sane ko yɛ Intanɛt lɛ nɔ lɛ, mɛni obaanyɛ ofee kɛtsɔɔ akɛ hiɛtɛlɔ ji bo? Klɛŋklɛŋ lɛ, bi ohe akɛ: ‘Nɛgbɛ akɔ sane nɛɛ kɛjɛ? Ani akɔ kɛjɛ wɛbsaiti ko ni abaanyɛ amu afɔ̃ nɔ lɛ nɔ? Aloo akɔ kɛjɛ wɛbsaiti ko ni mɔ fɛɛ mɔ nyɛɔ eŋmaa nɔ ni esumɔɔ yɛ jɛmɛ lɛ nɔ? Ani wɛbsaiti ko ni anyɛɔ amuɔ afɔ̃ɔ nɔ lɛ ewie momo akɛ sane nɛɛ bɛ mli?’ * (Kwɛmɔ shishigbɛ niŋmaa lɛ.) Kɛ́ nakai ni lɛ, kaafee onii tamɔ mɔ ko ni “náko jwɛŋmɔ.” (Abɛi 7:7) Kɛ́ oyiŋ miifee bo kɔshikɔshi yɛ sane ko ni okane lɛ he lɛ, belɛ ebaanyɛ efee akɛ ebɛ mli. Agbɛnɛ hu, kɛ́ okane mɔ ko he sane fɔŋ yɛ Intanɛt lɛ nɔ lɛ, bi ohe akɛ: ‘Mɛni hewɔ mɔ ko baasumɔ ni egbɛ sane ko ni tamɔ nɛkɛ eshwã? Kɛ́ sane nɛɛ gbɛ shwã lɛ, namɔ baaná he sɛɛ?’

ANI EJI OSU AKƐ KƐ́ ONINE SHƐ E-MAIL KO NƆ LƐ, OKƐBAAMAJE MƐI KROKOMƐI?

Mɛi komɛi yɛ ni amɛmiimɛ kɛkɛ ni amɛnine ashɛ e-mail nɔ koni amɛ hu amɛkɛmajemajee mɛi. Mɛi ni tamɔ nakai lɛ kwɛɛɛ kɛji sane ni amɛnine eshɛ nɔ lɛ yɛ mli loo ebɛ mli, ni amɛsusuuu nɔ ni baanyɛ ajɛ amɛnifeemɔi lɛ amli kɛba lɛ he. Ekolɛ, amɛmiitao mɛi ajwɛŋmɔ aba amɛnɔ, ni amɛhã mɛi ana akɛ, kɛ́ sane ko ba lɛ, amɛji mɛi klɛŋklɛŋ ni nuɔ. (2 Samuel 13:28-33) Shi hiɛtɛlɔ susuɔ nɔ ni baanyɛ ajɛ nifeemɔ ni tamɔ nɛkɛ mli kɛba lɛ he. Akɛ nɔkwɛmɔnɔ lɛ, mɛi ni feɔ nakai lɛ baanyɛ afite gbɛ́i kpakpa ni mɔ ko loo kuu ko yɔɔ lɛ.

Mɛi heee be kɛtaooo saji ni amɛkaneɔ lɛ amli, ejaakɛ amɛnuɔ he akɛ amɛbɛ dekã ni amɛkɛbaafee nakai. Amɛsusuɔ akɛ mɛi ni amɛkɛ sane lɛ baamaje lɛ diɛŋtsɛ baanyɛ atao mli. Shi mɛni tsɔɔ akɛ mɛi lɛ baaná nakai dekã lɛ? (Efesobii 5:15, 16) No hewɔ lɛ, kɛ́ wɔbɛ nɔmimaa akɛ sane ko ni wɔkane lɛ yɛ mli lɛ, esaaa akɛ wɔkɛmajeɔ mɛi krokomɛi!

Bi ohe akɛ: ‘Ani eji misu akɛ, kɛ́ minine shɛ e-mail ko nɔ lɛ, mikɛbaamaje mɛi krokomɛi? Ani ehe ebahia ni makpa mɛi fai yɛ sane ko ni bɛ mli ni mikɛmaje amɛ lɛ hewɔ? Ani mɔ ko ekɛɛ mi pɛŋ akɛ mikɛ e-mail akamaje lɛ dɔŋŋ?’ Kaimɔ akɛ, kɛ́ onaanyo ko yɛ e-mail lɛ, no tsɔɔ akɛ ele bɔ ni ayaa Intanɛt lɛ nɔ, ni ehe ehiaaa ni bo otao nibii ni yɔɔ miishɛɛ yɛ Intanɛt lɛ nɔ ohã lɛ. Ehe ehiaaa ni okɛ e-mail babaoo, kɛ amɛmli saji, vidioi, loo mfonirii ni yɔɔ ŋmɔlɔ amaje lɛ. Agbɛnɛ hu, nilee bɛ mli akɛ wɔbaarikɔɔdi maŋshiɛmɔi loo wɔbaaŋmala amɛmli saji fitsofitso ni wɔkɛmaje mɛi. * (Kwɛmɔ shishigbɛ niŋmaa lɛ.) Ni kaimɔ hu akɛ, kɛ́ mɛi tao nii amli amɛ diɛŋtsɛ, amɛ diɛŋtsɛ amɛgbele ŋmalɛi yɛ amɛ-Bibliai amli, loo amɛ diɛŋtsɛ amɛsaa hetoi ni amɛbaasumɔ ni amɛhã yɛ asafoŋ kpeei ashishi lɛ, amɛnáa he sɛɛ waa, fe ni mɔ ko baafee nakai ni ekɛmaje amɛ.

Ani esa akɛ mikɛ e-mail nɛɛ amaje mɛi krokomɛi?

Kɛ́ ona sane ko ni gbeɔ Yehowa asafo lɛ he guɔ yɛ Intanɛt lɛ nɔ lɛ, mɛni esa akɛ ofee? Kaahe oye! Esaaa akɛ okɛ sane ko ni tamɔ nakai lɛ majeɔ krokomɛi koni amɛtsɔɔ amɛjwɛŋmɔ yɛ he. Kɛ́ ofee nakai lɛ, oogbɛ amale lɛ ooshwã. Kɛ́ sane ko ni okane yɛ Intanɛt lɛ nɔ lɛ miigba ojwɛŋmɔ naa lɛ, sɔlemɔ ni Yehowa aduro bo hiɛshikamɔ, ni okɛ nyɛmi ko ni eda yɛ mumɔŋ agba he sane. (Yakobo 1:5, 6; Yuda 22, 23) Kɛ́ mɛi wie saji ni bɛ mli yɛ wɔhe lɛ, esaaa akɛ efeɔ wɔ naakpɛɛ. Mɛi wie Yesu he saji ni bɛ mli, ni ebɔ ekaselɔi lɛ kɔkɔ akɛ, amɛhenyɛlɔi baawa amɛ yi, ‘ní amɛmale amɛwie amɛhe efɔŋ fɛɛ efɔŋ.’ (Mateo 5:11; 11:19; Yohane 10:19-21) No hewɔ lɛ, kɛ́ ohiɛ kã shi, ni ojwɛŋɔ nii ahe jogbaŋŋ lɛ, obaanyɛ ona kɛji sane ko ni mɔ ko wieɔ lɛ yɛ mli loo ebɛ mli.Abɛi 2:10-16.

WƆBƐ HEGBƐ AKƐ WƆGBƐƆ MƐI AHE SAJI WƆSHWÃA

Nɔ kome hu ni esa akɛ wɔkwɛ jogbaŋŋ yɛ he ji, ni wɔkɛ wɔnyɛmimɛi ahe saji, loo niiashikpamɔi komɛi ni wɔnu lɛ baamajemajee mɛi. Kɛ́ sane lɛ yɛ mli po lɛ, no etsɔɔɔ akɛ eja gbɛ akɛ wɔbaakɛɛkɛɛ mɛi. Kɛ́ wɔfee nakai lɛ, ebaanyɛ etsɔɔ po akɛ wɔbɛ suɔmɔ. (Mateo 7:12) Akɛ nɔkwɛmɔnɔ lɛ, kɛ́ wɔnu sane ko ni eŋɔɔɔ yɛ nyɛmi ko he lɛ, esaaa akɛ wɔgbɛɔ wɔshwãa, ejaakɛ saji ni tamɔ nakai lɛ etswaaa mɔ emaaa shi, ni etsɔɔɔ suɔmɔ hu. (2 Tesalonikabii 3:11; 1 Timoteo 5:13) Saji lɛ ekomɛi po yɛ ni eji teemɔŋ sane, ni mɔ loo mɛi ni ekɔɔ amɛhe lɛ yɛ hegbɛ akɛ amɛhalaa be kɛ gbɛ pɔtɛ̃ɛ ni amɛbaasumɔ ni amɛtsɔ nɔ amɛhã mɛi ale. Wɔbɛ nakai hegbɛ lɛ, ni esa akɛ wɔkɛ wɔnifeemɔi atsɔɔ akɛ, wɔkpɛlɛɔ nɔ nakai. Kɛ́ wɔyaye wɔhe oyai, ni wɔkɛ saji ni tamɔ nakai yafɔ̃ maŋ jaanɔ lɛ, ebaanyɛ ekɛ naagbai babaoo aba.

Ŋmɛnɛ lɛ, saji gbɛɔ shwãa oyayaayai, ekɔɔɔ he eko nɔ sane ni eji; kɛ́ eyɛ mli jio, ebɛ mli jio, sɛɛnamɔ yɛ he jio, sɛɛnamɔ bɛ he jio, ebaaye awui jio, eyeŋ awui jio, ebaagbɛ eshwã. Kɛ́ okɛ sane ko maje mɔ kome pɛ po lɛ, nakai mɔ lɛ baanyɛ ekɛmaje mɛi yɛ je lɛŋ he fɛɛ he bianɛ nɔŋŋ. No hewɔ lɛ, kaaye ohe oyai ni okɛ saji maje onanemɛi kɛ mɛi krokomɛi ni ole. Eyɛ mli akɛ suɔmɔ ‘heɔ nibii fɛɛ eyeɔ,’ ni ejeee nibii ahe ŋwane moŋ, shi kɛ́ hiɛtɛlɔi ji wɔ lɛ, jeee sane hee fɛɛ sane hee ni ŋɔɔ, ni wɔbaana loo wɔbaanu lɛ wɔbaahe wɔye. (1 Korintobii 13:7) Ni wɔheŋ Yehowa asafo lɛ loo wɔnyɛmimɛi lɛ ahe amalei kɛ heguɔgbee wiemɔi ni wɔnuɔ lɛ hu wɔyeŋ kɔkɔɔkɔ, ejaakɛ wɔsumɔɔ amɛ. Hã ehi ojwɛŋmɔ mli akɛ, mɛi ni maleɔ, kɛ mɛi ni gbɛɔ amalei amɛshwãa lɛ miifee “malemɔ tsɛ” lɛ, ni ji Satan Abonsam suɔmɔnaa nii. (Yohane 8:44) Daa gbi lɛ, wɔnáa wɔleɔ nibii hei pii. No hewɔ lɛ, nyɛhãa wɔfea hiɛtɛlɔi, ni be fɛɛ be lɛ, wɔkwɛ jogbaŋŋ yɛ saji ni wɔkaneɔ lɛ ahe, ni wɔkɛ nibii akamajemajee mɛi kɛkɛ. Biblia kɛɔ akɛ: “Mɛi ni náko jwɛŋmɔ lɛ agboshinii ji buulufeemɔ; shi hiɛtɛlɔi lɛ, akɛ nilee fimɔɔ amɛ akekere.”Abɛi 14:18.

^ kk. 4 Yɛ be kɛ beiaŋ lɛ, akɛ saji komɛi ni eje kpo pɛŋ, ni mɛi ewie akɛ ebɛ mli lɛ woɔ Intanɛt lɛ nɔ ekoŋŋ. Ekolɛ abaatsake sane lɛ hiɛ fioo koni efee tamɔ nɔ ni eji anɔkwale.

^ kk. 8 Kwɛmɔ Wɔ Maŋtsɛyeli Sɔɔmɔ, April 2010, “Sanebimɔhe.”