Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Natu twikileni ‘okukala tu hole ovamwatate’

Natu twikileni ‘okukala tu hole ovamwatate’

“Kaleni mu hole ovamwaxo.” — OVAHEBERI 13:1

OMAIMBILO: 72119

1, 2. Omolwashike Paulus a li a shangela Ovakriste Ovaheberi?

MOMUDO 61, omaongalo muIsrael ashishe okwa li e na ombili. Nonande pefimbo opo omuyapostoli Paulus okwa li modolongo muRoma, okwa li e na elineekelo kutya oku li poku ka mangululwa. Omweendi pamwe naye Timoteus okwa hangwa ashike opo a mangululwa modolongo, nova li va hala oku ka talela po ovamwaxe kuJudea. (Ovaheberi 13:23) Ndele nande ongaho, moule ashike womido nhano Ovakriste vomuJudea nosho yo ovo unene tuu va li muJerusalem ova li ve na okukatuka eenghatu meendelelo. Omolwashike? Omolwaashi Jesus okwa hangwa nale a lombwela ovashikuli vaye kutya shimha ashike va mono Jerusalem sha kondekwa komatanga ovakwaita, nava dje mo onhapo. — Lukas 21:20-24.

2 Okudja eshi Jesus a londwela ovashikuli vaye, opa ka pita omido 28. Oule wefimbo olo, Ovakriste vomuIsrael ova kala ovadiinini nonande opa li omahepeko nomashongo mahapu. (Ovaheberi 10:32-34) Ashike Paulus okwa li a hala oku va kwafela ve lilongekidile osho sha li tashi ka ningwa monakwiiwa. Ova li ve li poku ka taalela eyeleko linene leitavelo lavo. (Mateus 24:20, 21; Ovaheberi 12:4) Ova li va pumbwa okukala ve na elididimiko nosho yo eitavelo la pama shi dulife nale va dule okudulika kelombwelo laJesus lokuya onhapo opo va xupifwe. (Lesha Ovaheberi 10:36-39.) Onghee hano, Paulus okwa li a nwefwa mo a shangele ovamwatate ovo ovaholike. Onhumwafo oyo paife i li embo lOvaheberi, oya li ya shangwa nelalakano loku va pameka omolwonghalo oyo ya li tai ke va hanga.

3. Omolwashike tu na okukala tu na ohokwe membo lOvaheberi?

3 Tu li oshiwana shaKalunga kunena, otu na okukala tu na ohokwe membo lOvaheberi. Omolwashike mbela? Omolwaashi onghalo yetu oya faafana naayo yOvakriste vomuJudea. Otu li “momafimbo madjuu,” navahapu otave lididimikile omayeleko manene ile omahepeko. (2 Timoteus 3:1, 12) Ashike vahapu vomufye otu na ombili yoshiyeleke noitatu hepekwa. Onghee hano, ngaashi ashike Ovakriste vopefimbo laPaulus, nafye otwa pumbwa okukala oupafi. Omolwashike mbela? Omolwaashi mafiku eitavelo letu otali ka yelekwa neyeleko linene. — Lesha Lukas 21:34-36.

4. Omushangwa womudo 2016 otau ti shike, nomolwashike tau wapalele?

4 Oshike tashi ke tu kwafela tu lilongekidile oiningwanima yomonakwiiwa? Paulus okwa popya oinima ihapu membo lOvaheberi oyo tai pameke eitavelo letu. Edimbulukifo limwe la fimana oli li mOvaheberi 13:1. Ovelishe oyo otai tu ladipike tu ‘kale tu hole ovamwatate.’ Oyo yo ya hoololwa i ninge omushangwa womudo 2016.

Omushangwa wetu womudo 2016: “Kaleni mu hole ovamwaxo.” — Ovaheberi 13:1

OHOLE YOUMWAINAFANA OSHIKE?

5. Ohole youmwainafana oshike?

5 Ohole youmwainafana oshike? Oyo ohole yashili hai di komutima, nohai kala pokati koilyo youkwaneumbo ile ookaume kopofingo. (Johannes 11:36) Oumwainafana wetu kau fi ashike omupopyo womokanya, ndele oshinima sholela. (Mateus 23:8) Paulus okwa ti: “Mokuhola ovamwaxo filafaneni olukeno, mokufimanekafana pafaneni oshihopaelelwa.” (Ovaroma 12:10) Eendjovo odo otadi ulike kohole oyo tu hole ovamwatate kutya oyashili. Ohole youmwainafana nosho yo yopaKriste, ohai kwafele oshiwana shaKalunga shi kale noukaume wopofingo noshi kale sha hangana.

6. Ovakriste vashili ove udite ko ngahelipi ohole youmwainafana?

6 Outumbulilo ‘okuhola ovamwaxo’ ohau hangika unene moileshomwa yetu. Ovajuda ova kala hava longifa outumbulilo “omumwatate” tashi ulike komupambele wavo ile omafimbo amwe kwaao ine va pamba. Ashike osho inashi kwatela mo ovanhu ovo vehe fi Ovajuda. Ndele tu li Ovakriste, ‘omumwatate’ Omukriste mukwetu keshe washili kashi na nee mbudi kutya okwa dja koshilongo shilipi. (Ovaroma 10:12) Jehova okwe tu honga tu kale tu holafane ngaashi ovamwainafana. (1 Ovatessaloniki 4:9) Ndele mbela omolwashike sha fimana okutwikila okukala tu hole ovamwatate?

OMOLWASHIKE SHA FIMANENENA OKUTWIKILA OKUKALA TU NA OHOLE YOUMWAINAFANA?

7. (a) Etomheno la fimana lilipi tu na lokuulikilafana ohole youmwainafana? (b) Yandja etomheno likwao kutya omolwashike sha fimana okuxwameka ohole yetu yokuhola ovamwatate.

7 Etomheno limwe la fimanenena lokukala tu hole ovamwatate omolwaashi Jehova osho e tu lombwela tu ninge. Itatu dulu okukala tu hole Jehova ngeenge katu hole ovamwatate. (1 Johannes 4:7, 20, 21) Etomheno limwe vali omolwaashi otwa pumbwafana unene tuu pomafimbo madjuu. Eshi Paulus a shangela Ovakriste Ovaheberi onhumwafo oyo, okwa li e shii kutya vamwe ova li tava ka fiya po omaumbo noinima yavo. Jesus okwa li a yelifa kutya efimbo olo otali ka kala lidjuu. (Markus 13:14-18; Lukas 21:21-23) Onghee hano, Ovakriste ovo ova li va pumbwa okuxwameka ohole yavo manga efimbo olo inali fika. — Ovaroma 12:9.

Otwa pumbwa okupameka ohole yetu youmwainafana paife molwaashi otai ke tu kwafela tu lididimikile eyeleko keshe olo tashi dulika tu ka shakeneke monakwiiwa

8. Oshike tu na okuninga paife fimbo oudjuu munene inau hovela?

8 Oudjuu munene inau holoka nale mondjokonona yovanhu ou li popepi. (Markus 13:19; Ehololo 7:1-3) Otu na oku ka dulika komayele aa taa ti: “Hano oove, oshiwana shange, liidilila monduda yoye, u ka hondame okafimbo kanini, fimbo oupyuhandu tau pitilile po.” (Jesaja 26:20) ‘Onduda’ oyo otashi dulika tai ulike keenhele detu dokwoongalela. Peenhele da tya ngaho opo hatu longele Jehova pamwe novamwatate. Ndele otu na okuninga shihapu shihe fi ashike okwoongala pamwe pandjikilile. Paulus okwa li a ladipika Ovakriste Ovaheberi va kale ve holafane nokuningilafana ouwa. (Ovaheberi 10:24, 25) Otwa pumbwa okupameka ohole yetu youmwainafana paife molwaashi otai ke tu kwafela tu lididimikile eyeleko keshe olo tashi dulika tu ka shakeneke monakwiiwa.

9. (a) Otu na eemhito dilipi dokuulikilafana ohole youmwainafana kunena? (b) Yandja oihopaenenwa yanghee oshiwana shaJehova hashi ulikilafana ohole youmwainafana.

9 Otu na eemhito dihapu omo hatu dulu okuulikilafana ohole youmwainafana kunena, fimbo oudjuu munene inau hovela. Ovamwatate vahapu ohava mono oixuna omolwomakakamo edu, omafundja, oikungulu, oikungulu oyo hai etifwa kekakamo ledu lomefuta nosho yo oiponga imwe vali yopaushitwe. Ovamwatate vamwe otave lididimikile omahepeko. (Mateus 24:6-9) Molwaashi otu li mounyuni wa nyonauka, ope na yo omaupyakadi e na sha nouxupilo. (Ehololo 6:5, 6) Ndele ngeenge ovamwatate tava hangwa komaupyakadi mahapu, otashi tu pe omhito yokuulika kutya otu va hole shili. Nonande ounyuni ou ihau ulikilafana ohole youmwainafana, fye otwa pumbwa okutwikila oku i ulika. (Mateus 24:12) [1] — Tala eshangelo pexulilo loshitukulwa.

NGHEE TU NA OKU SHI ENDA OPO OHOLE YETU YOUMWAINAFANA I TWIKILE

10. Oshike hatu ka kundafaneni paife?

10 Nonande otu na omaupyakadi, oshike tashi ke tu kwafela tuha efe okuulikilafana ohole youmwainafana? Ongahelipi hatu dulu okulika kutya otu na shili ohole youmwainafana? Konima eshi omuyapostoli Paulus a popya kutya “kaleni mu hole ovamwaxo,” okwa ka popya omusholondodo weenghedi di lili noku lili omo Ovakriste tava dulu okuninga ngaho. Paife natu ka kundafaneni eenghedi hamano domudo.

11, 12. Okuyakula ovaenda osha hala okutya shike? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

11 “Okuyakula ovaenda inamu ku dimbwa.” (Lesha Ovaheberi 13:2.) Outumbulilo “okuyakula ovaenda” owa hala okutya shike? Outumbulilo oo Paulus a longifa paulelalela otau ti “okuungaunga novaendanandjila nolune.” Outumbulilo oo otashi dulika tau tu dimbulukifa kombinga yaAbraham naLot. Ovalumenhu ovo vavali ova li hava ungaunga nolune novatalelipo nokuli naavo vehe shii. Lwanima Abraham naLot ova ka shiiva kutya ovaendanandjila ovo ova li ovaengeli. (Genesis 18:2-5; 19:1-3) Oihopaenenwa oyo oya li ya ladipika Ovakriste Ovaheberi va ulike ohole youmwainafana mokukala hava yakulafana.

12 Ongahelipi hatu dulu okuyakula vakwetu? Ohatu dulu okushiva ovamwatate komaumbo etu tashi dulika tu lye navo ile tu twaafane ashike omukumo. Nonande otashi dulika inatu shiiva naanaa omupashukilishikandjo wetu nomukulukadi waye, ohatu dulu oku va shiva keumbo letu pefimbo opo tava talele po eongalo letu. (3 Johannes 5-8) Inatu pumbwa okuninga oitendele ile okulanda oinima ihapu. Elalakano letu okutungafana, ndele haku va fuula noinima oyo tu na. Nokatu na ashike okushiva ovo tu wete kutya navo otava dulu oku tu pa sha komongula. (Lukas 10:42; 14:12-14) Osho sha fimanenena oshosho kutya katu na okweefa okuyakulafana omolwomalipyakidilo.

13, 14. Ongahelipi hatu dulu ‘okudimbuluka eenghwate’?

13 “Dimbulukweni eenghwate.” (Lesha Ovaheberi 13:3.) Eshi Paulus a shanga eendjovo odo okwa li ta ulike kovamwatate ovo va li modolongo omolweitavelo lavo. Paulus okwa li a pandula eongalo molwaashi ola li la udila ‘ouyahame eenghwate.’ (Ovaheberi 10:34) Ovamwatate vamwe ova li va yambidida Paulus moule womido nhe odo a kala modolongo, ashike vamwe ova li keenhele dokokule. Ongahelipi va li tava dulu okukwafela Paulus? Ova li tava dulu oku mu ilikanena nopehe na edimbuko. — Ovafilippi 1:12-14; Ovaheberi 13:18, 19.

Ohatu dulu okwiilikanena ovamwatate nosho yo ounona ovo ve li modolongo muEritrea

14 Kunena, Eendombwedi dihapu oda idililwa meedolongo omolweitavelo lado. Ovamwatate ovo ve li popepi nado otava dulu oku di kwafela. Ndele mbela ongahelipi vahapu ava tu li kokule novamwatate ovo ve li meedolongo hatu dulu okukala ihatu va dimbwa noku va kwafela? Ohole youmwainafana otai ke tu linyengifa tu kale hatu va ilikanene. Pashihopaenenwa, ohatu dulu okwiilikanena ovamwatate nosho yo ounona ovo ve li modolongo muEritrea, mwa kwatelwa ovamwatate ngaashi Paulos Eyassu, Isaac Mogos, naNegede Teklemariam ovo ve li natango modolongo oule womido 20 nasha.

15. Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwa fimaneka ohombo?

15 “Ohombo nai fimanekwe kuaveshe.” (Lesha Ovaheberi 13:4.) Ohatu dulu yo okuulika ohole youmwainafana mokukala tu na elihumbato la koshoka. (1 Timoteus 5:1, 2) Pashihopaenenwa, ngeenge umwe okwa i moluhaelo nomumwatate ile nomumwameme, ota ka yahameka omunhu oo nosho yo vambulaye. Elineekelo olo tu na movamwatate itali ka kala po vali. (1 Ovatessaloniki 4:3-8) Diladila ashike nghee omukulukadi ta ka kala e udite ngeenge okwa didilike kutya omushamane waye oha tale omafano oipala. Omukulukadi ota ka kala ngoo e udite kutya omushamane waye oku mu hole shili nokwa fimaneka elongekido lohombo? — Mateus 5:28.

16. Ongahelipi okukala twa wanenwa taku tu kwafele tu ulike ohole youmwainafana?

16 “Eshi mu shi kwete nashi mu wanene.” (Lesha Ovaheberi 13:5.) Okulineekela muJehova otaku ke tu kwafela tu kale twa wanenwa kwaasho tu na. Osho otashi tu kwafele ngahelipi tu ulike ohole youmwainafana? Ngeenge otwa kala twa wanenwa, ohatu ka dimbuluka kutya ovamwatate ova fimana ve dulife omaliko ile oimaliwa. (1 Timoteus 6:6-8) Itatu ka kala hatu konenene omapuko ovamwatate ile hatu ngongota kombinga yeenghalo detu monghalamwenyo. Itatu ke va twila yo ondubo ile tu kale tu na olwisho. Ponhele yaasho, ngeenge otwa wanenwa ohatu ka kala hatu yandje. — 1 Timoteus 6:17-19.

17. Ongahelipi okukala tu “nelineekelo” ile ouladi taku tu kwafele tu ulikilafane ohole youmwainafana?

17 Kala u “nelineekelo” ile ouladi. (Lesha Ovaheberi 13:6.) Okulineekela Jehova ohaku tu ladipike tu lididimikile omayeleko. Ouladi wa tya ngaho otau tu kwafele tu kale tu na etaleko liwa. Nongeenge otu na etaleko liwa, ohatu dulu okuulika ohole youmwainafana mokutwa ovamwatate omukumo noku va hekeleka. (1 Ovatessaloniki 5:14, 15) Nokuli nopefimbo loudjuu munene, ohatu dulu okukala tu na ouladi, tu shii kutya exupifo letu oli li popepi. — Lukas 21:25-28.

Ohatu dulu okukala tu na ouladi, tu shii kutya exupifo letu oli li popepi

18. Ongahelipi hatu dulu okupameka ohole yetu yokuhola ovakulunhuongalo?

18 “Dimbulukweni ovakwatelikomesho veni.” (Lesha Ovaheberi 13:7, 17.) Ovakulunhuongalo ohava longifa efimbo lavo opo va longe noudiinini omolwetu. Ngeenge otwa diladila kwaashishe osho hava longo, ohatu ka kala tu va hole notwe va pandula neenghono. Inatu hala nandenande va kanife ehafo lavo ile va kale va nyemata omolwoshinima shonhumba osho twa ninga. Ponhele yaasho, otu na okukala twa halelela okudulika. Kungaho ohatu ka ulika kutya otwe “va [fimaneka] noku va hola shili molwoshilonga shavo.” — 1 Ovatessaloniki 5:13.

Oho pandula ngoo osho ovakulunhuongalo hava ningi omolwetu? (Tala okatendo 18)

NATU TWIKILENI OKUNINGA NGAHO SHI DULIFE NALE

19, 20. Ongahelipi hatu dulu okutwikila okuulika ohole youmwainafana shi dulife nale?

19 Oshiwana shaJehova oshi shiivikile ohole yasho youmwainafana. Nopefimbo laPaulus osho sha li ngaho. Ashike nande ongaho, Paulus okwa li a ladipika ovamwatate ovo va ulike ohole youmwainafana shi dulife shito. Okwe va lombwela va “kule muyo natango.” (1 Ovatessaloniki 4:9, 10) Osho otashi ulike kutya ohatu dulu alushe okuninga omalunduluko.

20 Ngeenge hatu tale komushangwa wetu womudo mOlupale lOuhamba neudo, natu lipule kutya: Mbela itandi dulu okuyakula vakwetu shi dulife shito? Ongahelipi handi dulu okukwafela ovamwatate ovo ve li meedolongo? Onda fimaneka ngoo elongekido laKalunga lohombo? Oshike tashi ka kwafela nge ndi kale nda wanenwa? Ongahelipi handi dulu okukala nde lineekela Jehova shi dulife nale? Ongahelipi handi dulu okuulika kutya ohandi dulika kwaavo tava kwatele komesho meongalo shi dulife nale? Ngeenge otwa xwepopala moinima oyo ihamano, ohatu ka mona kutya omushangwa womudo kau li ashike edidiliko lokukala kekuma ngahenya, ndele otau tu dimbulukifa eendjovo daPaulus edi tadi ti: “Kaleni mu hole ovamwaxo.” — Ovaheberi 13:1.

^ [1](okatendo 9) Opo u mone oihopaenenwa yanghee Eendombwedi daJehova hadi ulikilafana ohole youmwainafana pomafimbo oudjuu, tala okavidio Oumwainafana wetu womounyuni aushe.