Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Omhepo yaKalunga otai hepaulula pamwe nomhepo yetu

Omhepo yaKalunga otai hepaulula pamwe nomhepo yetu

“Omhepo oyo vene tai hepaulula pamwe nomhepo yetu, ofye ovana vaKalunga.” — OVAROMA 8:16.

OMAIMBILO: 109108

1-3. Oiningwanima ilipi ya li ya ningifa efiku lOpentekoste li kale le likalekelwa, nongahelipi oiningwanima oyo ya wanifa po osho sha li sha xunganekwa kOmishangwa? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

OSHA li ongula yOsoondaxa eshi ovanhu muJerusalem va li tava dana oshivilo shOpentekoste yomomudo 33, nefiku olo ola li le likalekelwa nolitunhula. Oshivilo osho shiyapuki osha li hashi danwa pehovelo leteyo loilya. Ongula yefiku olo omupristeri omukulunhu okwa li a ya motembeli a ka yambe omayambo ngaashi ha ningi shito. Opo nee potundi onhimuwoi, okwa li a yamba omingome mbali da ya onhafi doshipe sheteyo. Omupristeri omukulunhu okwa li a dungaadungifa omingome odo ombinga nombinga eshi te di yambele Jehova. Osho osha li Opentekoste yomo 33. — Leviticus 23:15-20.

2 Omudo keshe, omupristeri omukulunhu okwa kala ha dungaadungifa omayambo oule womido omafele. Eyambo olo ola li la pambafana filufilu noshinima sha fimanenena osho sha ningilwe pOpentekoste yomo 33. Osha li sha ningilwa ovahongwa vaJesus 120 ovo va li tava ilikana monduda yopombada muJerusalem. (Oilonga 1:13-15) Omido omafele ahetatu fimbo osho inashi ningwa, omuprofeti Joel okwa hangwa nale a shanga shi na sha noshiningwanima osho. (Joel 2:28-32; Oilonga 2:16-21) Oshike sha li sha fimanenena poshiningwanima osho?

3 Lesha Oilonga 2:2-4. POpentekoste yomomudo 33, Kalunga okwa li a pa Ovakriste ovo omhepo yaye iyapuki, nokungaho ova li va vaekwa. (Oilonga 1:8) Opo nee ongudu yovanhu oya li ye va dingilila, novahongwa ova li va hovela okupopya kombinga yoilonga inene yaKalunga oyo va uda nova mona. Omuyapostoli Petrus okwa li a yelifa shi na sha naasho sha ningwa po nomolwashike sha fimana. Opo nee okwa li a lombwela ongudu yovanhu ta ti: ‘Lidilululeni, nakeshe umwe na [ninginifwe, NW] medina laJesus Kristus, mu diminwe po omatimba eni.’ Mefiku olo omwa li mwa ninginifwa ovanhu 3 000 lwaapo, ovo navo va li va pewa omhepo iyapuki. — Oilonga 2:37, 38, 41.

4. (a) Omolwashike tu na okukala tu na ohokwe mwaasho sha li hashi ningwa poshivilo shOpentekoste? (b) Oshiningwanima shimwe sha fimana shilipi tashi dulika sha ningilwe mefiku la faafana oule womido dihapu da pita? (Tala eshangelo pexulilo loshitukulwa.)

4 Oshike tashi fanekwa komupristeri omukulunhu nosho yo komayambo oo a li ha yambe poshivilo keshe shOpentekoste? Omupristeri omukulunhu ota faneke Jesus. Omingome otadi faneke ovahongwa vaJesus ovavaekwa. Ovahongwa ovo ova hoololwa movanhu ovalunde nova ifanwa ‘votete.’ (Jakob 1:18) Kalunga okwe va tala ko ve li ovana vaye nokwe va hoolola va ka pangele pamwe naJesus ve li eehamba meulu, nove li oshitukulwa shOuhamba waKalunga. (1 Petrus 2:9) Jehova ota ka longifa Ouhamba waye a nangeke noupuna ovanhu aveshe ovo hava dulika kuye. Onghee hano, kutya nee otu na eteelelo loku ka kala pamwe naJesus meulu ile okukala moparadisa kombada yedu, oshivilo shOpentekoste yomo 33 osha fimanenena kufye. [1] — Tala eshangelo pexulilo loshitukulwa.

OSHIKE HASHI NINGWA PO NGEENGE UMWE A VAEKWA?

5. Otu shi shii ngahelipi kutya aveshe ovo va vaekwa inava vavaekwa monghedi ya faafana?

5 Ovahongwa ovo va li monduda yopombada muJerusalem kava li hava dimbwa efiku olo vavaekwa. Keshe umwe pomutwe waye opa li oshinima sha fa omundilo. Opo nee Jehova okwa li e va kwafela va dule okupopya omalaka oshinailongo. Aveshe ova li ve na oushili kutya ova vaekwa nomhepo iyapuki. (Oilonga 2:6-12) Ashike oshinima shikumwifi sha tya ngaho inashi ningilwa Ovakriste aveshe eshi va vaekwa. Pashihopaenenwa, Ombiibeli inai popya kutya Ovakriste omayovi muJerusalem ovo va ka vaekwa lwanima mefiku olo pomitwe davo napo opa li oshinima sha fa omundilo. Kakele kaasho, vo ova li va vaekwa eshi va ninginifwa. (Oilonga 2:38, yelekanifa no-NW.) Shikwao vali, havaKriste aveshe va vaekwa pefimbo opo va ninginifwa. Ovasamaria ova ka vaekwa konima yefimbo okudja eshi va ninginifwa. (Oilonga 8:14-17, yelekanifa no-NW.) Ofimbo Kornelius noukwaneumbo waye va vaekwa fimbo inava ninginifwa. — Oilonga 10:44-48.

6. Ovavaekwa aveshe ohava pewa shike, naasho ohashi va kumu ngahelipi?

6 Ovakriste ovo hava vaekwa ohave shi didilike mo meenghedi da yoolokafana. Vamwe otashi dulika hava didilike diva kutya Jehova okwe va vaeka, ofimbo vamwe have ke shi didilika mo pa pita efimbo. Ashike omuyapostoli Paulus okwa popya kombinga yaasho hashi ningwa po shi na sha navo. Okwa ti: “Eshi mwa itavela yo, omwa didilikwa muye noshilimbo shOmhepo Iyapuki, ou a udanekwa, Oye ou a ninga [edidiliko, NW] lefyuululo letu.” (Ovaefeso 1:13, 14) Onghee hano, Jehova oha longifa omhepo yaye iyapuki opo a shilipaleke Ovakriste ovo kutya okwe va hoolola va ye meulu. Kungaho, omhepo iyapuki oi li edidiliko olo tali va ulikile kutya monakwiiwa otava ka kala nomwenyo fiyo alushe meulu ndele hakombada yedu. — Lesha 2 Ovakorinto 1:21, 22; 5:5.

Omukriste keshe omuvaekwa ke na okweefa nande osha shi mu imbe okulongela Jehova

7. Oshike osho Omukriste omuvaekwa keshe e na okuninga opo a mone ondjabi yaye yokuya meulu?

7 Ngeenge Omukriste okwa vaekwa, mbela osha hala kutya okwa mona nale ondjabi yaye? Hasho. Oku na ashike oushili kutya oku na eteelelo lokuya meulu. Ndele ota ka pewa ashike ondjabi ngeenge okwa kala omudiinini kuJehova. Petrus okwe shi yelifa a ti: “Onghee hano ovamwatate, kendabaleni shili okupameka eifano leni nokuhoololwa kweni, osheshi ngenge tamu shi ningi, kamu na fiku limwe tamu punduka; osheshi osho ngaha tamu pewa omhito iwa ya wana yokuya mouhamba waalushe wOmwene Omukulili wetu Jesus Kristus.” (2 Petrus 1:10, 11) Onghee hano, Omukriste keshe omuvaekwa ke na okweefa nande osha shi mu imbe okulongela Jehova. Ndele nonande okwa vaekwa a kale e na eteelelo lomeulu, ngeenge ina twikila okukala omudiinini, ita ka mona ondjabi yaye. — Ovaheberi 3:1; Ehololo 2:10.

UMWE OHE SHI SHIIVA NGAHELIPI KUTYA OKWA VAEKWA?

8, 9. (a) Omolwashike shidjuu kovanhu vahapu okuuda ko kutya oshike hashi ningwa po ngeenge umwe a vaekwa? (b) Ongahelipi omunhu he shi shiiva kutya okwa vaekwa a ye meulu?

8 Oshidjuu kovapiya vaKalunga vahapu kunena okuuda ko kutya oshike hashi ningwa po ngeenge Kalunga a vaeka umwe. Osho osho shi na okukala ngaho molwaashi vo inava vaekwa. Kalunga okwa li a shita ovanhu va kale nomwenyo fiyo alushe kombada yedu, ndele haku ya meulu. (Genesis 1:28; Epsalme 37:29) Ashike okwa hoolola ovanhu vamwe va ka kale eehamba novapristeri meulu. Onghee hano, ngeenge okwe va vaeke, ihava kala vali tava diladila keteelelo lavo lokukala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu, ndele ohava hovele okudiladila keteelelo lavo loku ka kala nomwenyo meulu. — Lesha Ovaefeso 1:18.

9 Omunhu ohe shi shiiva ngahelipi kutya okwa vaekwa a ye meulu? Didilika osho Paulus a ti shi na sha novamwaxe ovavaekwa ovo va li muRoma, ovo va li “ovaifanwa vayapuki.” Okwe va lombwela a ti: “Nye inamu pewa omhepo youpika mu kale vali moumbada, ndelenee omwa pewa Omhepo muei hatu ifana: Abba! Tate! Omhepo oyo vene tai hepaulula pamwe nomhepo yetu, ofye ovana vaKalunga.” (Ovaroma 1:7; 8:15, 16) Jehova oha shilipaleke ovavaekwa okupitila momhepo iyapuki kutya otava ka pangela pamwe naJesus ve li eehamba meulu. — 1 Ovatessaloniki 2:12.

10. Johannes wotete 2:27 okwa hala okutya ngahelipi eshi a ti kutya Ovakriste ovavaekwa inava pumbwa okuhongwa kuumwe e lili?

10 Ovo va vaekwa kuKalunga inava pumbwa okulombwelwa kuumwe vali kutya ova vaekwa. Jehova ohe va shilipaleke filufilu kutya ova vaekwa. Omuyapostoli Johannes okwa lombwela Ovakriste ovavaekwa a ti: “Onye omu nevaeko okOmuyapuki, nanye amushe omu neshiivo.” Okwa ti yo: “Evaeko eli mwe li pewa kuye, otali kala munye, ndele itamu pumbwa mu longwe nande kuumwe; ndelenee ngaashi evaeko laye hali mu longo aishe, nosho yo elongo olo lashili kali fi oipupulu nongaashi le mu longa, hano osho kaleni muye.” (1 Johannes 2:20, 27) Ovakriste ovavaekwa ova pumbwa okuhongwa kuJehova ngaashi ashike ovanhu aveshe. Ashike inava pumba okulombwelwa kuumwe kutya ova vaekwa. Jehova oha longifa omhepo yaye iyapuki oyo i li eenghono da shiya ko opo e va shilipaleke filufilu kutya ova vaekwa.

OVA “DALULULWA”

11, 12. Omuvaekwa otashi dulika a kale te lipula nashike, ndele oshike ehe na omalimbililo musho?

11 Ngeenge Ovakriste va vaekwa nomhepo iyapuki, ohava lunduluka neenghono nomolwaasho Jesus a ti kutya ova “dalululwa.” (Johannes 3:3, 5) Okwa ti: “Ino kumwa, shaashi nde ku lombwela: mu nokudalululwa. Omhepo otai pepe apa ya hala noshihomo shayo oto shi udu, ndele ove ku shi shii apa tai di naapa tai i. Hano osho tashi kala nakeshe omunhu, ou a dalwa mOmhepo.” (Johannes 3:7, 8) Osha yela kutya ovavaekwa itava dulu okuyelifila lelalela ovo vehe fi ovavaekwa kutya ohava kala ve udite ngahelipi eshi va vaekwa. [2] — Tala eshangelo pexulilo loshitukulwa.

Omuvaekwa iha kala a limbililwa ngeenge Jehova okwe mu hoolola ngoo shili

12 Umwe oo a vaekwa otashi dulika e lipule kutya, ‘Omolwashike Jehova aame a hoolola ina hoolola umwe e lili?’ Otashi dulika yo a kale e wete ina wana okuwanifa po oshinakuwanifwa osho. Ashike iha kala a limbililwa ngeenge Jehova okwe mu hoolola ngoo shili. Ponhele yaasho, oha kala a hafa neenghono nokwa pandula omolwoufembanghenda wa tya ngaho. Ovavaekwa ohava kala ve udite ngaashi Petrus eshi a ti: ‘Kalunga naXe yOmwene wetu Jesus Kristus na hambelelwe, Oye ou, e tu dalululila pafilonghenda laye linene eteelelo li nomwenyo okokunyumuka kwaJesus Kristus movafi, opo tu mone efyuululo itali nyonauka ndele inali nyata ndee itali xulu po, twe li tuvikililwa meulu.’ (1 Petrus 1:3, 4) Ngeenge ovavaekwa tava lesha eendjovo odo, ohava kala ve na oushili filufilu kutya Xe yavo ota popi navo paumwene.

13. Onghedi omo omunhu ha diladila ohai lunduluka ngahelipi ngeenge okwa vaekwa, noshike hashi eta elunduluko la tya ngaho?

13 Fimbo Jehova ina vaeka Ovakriste ovo tava i meulu, ova hangwa ve na eteelelo lokukala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu. Ova hangwa va teelela nodjuulufi efimbo olo eshi Jehova ta ka ninga edu oparadisa nokuxulifa po oukolokoshi aushe. Otashi dulika va kala tava faneke momadiladilo avo nghee tava ka hambelela ovapambele vavo ile ookaume kavo ovo va fya. Ova li yo va teelela va ka tunge omaumbo avo vene, okutwika omiti nokulya oiimati yado. (Jesaja 65:21-23) Omolwashike va hovela okulundulula okudiladila kwavo? Mbela omolwaashi va wililwa po ile tava mono oixuna neenghono? Mbela omolwaashi ve wete pamwe kutya itashi ka kala shiwa okukala fiyo alushe kombada yedu nonokutya pamwe itava ka kala va hafa kombada yedu? Ile pamwe ova hala ashike oku ka tala kutya okukala meulu oshi li ngahelipi? Hasho. Ponhele yasho, Kalunga oye e va tokolela oshinima osho. Eshi e va vaeka, okwa longifa omhepo yaye opo a lundulule onghedi yavo yokudiladila nosho yo ondjabi oyo tava ka mona.

14. Ovavaekwa ove uditile ngahelipi okukala nomwenyo kombada yedu?

14 Mbela osho osha hala kutya ovavaekwa ohava kala va hala okufya? Paulus okwa yelifa nghee ovavaekwa hava kala ve udite. Okwa faafanifa omalutu avo opanhu ‘netwali’ ndele ta ti: “Ofye ava tu li natango metwali eli, ohatu keme tu noudjuu, osheshi inatu hala okudulwa, ndelenee okudjalekwa tuu, opo eshi shi nokufya shi ponwe po komwenyo.” (2 Ovakorinto 5:4) Ovakriste ovo inava hala okufya. Ohava tyapula onghalamwenyo nova hala okulongela Jehova efiku keshe pamwe nomaukwaneumbo avo nosho yo ookaume. Ndele kashi na nee mbudi kutya otava ningi shike, ohava kaleke alushe momadiladilo osho Kalunga e va udanekela shi na sha nonakwiiwa. — 1 Ovakorinto 15:53; 2 Petrus 1:4; 1 Johannes 3:2, 3; Ehololo 20:6.

MBELA JEHOVA OKWE KU VAEKA?

15. Oshike itashi ulike kutya omunhu okwa vaekwa nomhepo iyapuki?

15 Otashi dulika to lipula ngeenge Jehova okwe ku vaeka uye meulu ile hasho. Ngeenge oto diladila kutya otashi dulika osho, diladila komapulo aa a fimana: Mbela ou wete kutya oho udifa nouladi? Mbela oho hafele okukonakona Ombiibeli nokulihonga oinima ‘yomoule yaKalunga’? (1 Ovakorinto 2:10) Mbela ou wete kutya Kalunga okwe ku kwafela u mone oidjemo iwa moilonga yokuudifa? Mbela osho Kalunga a teelela u longe osho unene ho kala wa hala okulonga shi dulife oinima imwe? Mbela ou hole ovanhu vakweni nou wete kutya ou na oshinakuwanifwa shoku va kwafela va longele Jehova? Mbela owa didilika kutya Jehova okwe ku kwafela meenghedi dihapu kondadalunde monghalamwenyo yoye? Ngeenge enyamukulo komapulo aeshe oo oheeno, mbela osho osha hala kutya owa hoololwa u ye meulu? Ahowe, hasho ngaho. Omolwashike hatu ti ngaho? Omolwaashi ovapiya vaKalunga aveshe otava dulu okukala ve udite ngaho, kashi na nee mbudi kutya ova vaekwa ile hasho. Jehova oha longifa omhepo yaye iyapuki opo a yandje eenghono da faafana kovapiya vaye aveshe kashi na nee mbudi kutya otava ka mona ondjabi ilipi. Ngeenge owa limbililwa kutya owa hoololwa u ye meulu ile hasho, osha yela kutya ino hoololwa. Ovo va hoololwa kuJehova ihava kala va limbililwa kombinga yaasho. Ove na oushili kutya ova hoololwa!

16. Otu shi shii ngahelipi kutya haaveshe ovo va li va pewa omhepo yaKalunga va hoololwa va ye meulu?

16 MOmbiibeli omu na oihopaenenwa ihapu yovapiya vaKalunga ovadiinini ovo a li a pa omhepo yaye iyapuki ashike inava ya meulu. Oshihopaenenwa shimwe oshaJohannes Omuninginifi. Jesus okwa ti kutya kape na omunhu munene e dule Johannes, ndele okwa ti kutya Johannes ita ka pangela meulu e li ohamba. (Mateus 11:10, 11) David naye okwa li yo a wilikwa komhepo iyapuki. (1 Samuel 16:13) Omhepo iyapuki oya li ye mu kwafela a ude ko oinima moule kombinga yaJehova noya li yo ye mu wilika a shange oitukulwa imwe yOmbiibeli. (Markus 12:36) Ndele nande ongaho, omuyapostoli Petrus okwa ti kutya David ina ‘londa meulu.’ (Oilonga 2:34) Jehova okwa longifa omhepo yaye iyapuki a pe ovapiya vaye va tya ngaho eenghono va longe oikumwifilonga, ashike ine i longifa e va vaeke va ye meulu. Mbela osho osha hala kutya kava li ovadiinini lela ile inava wana oku ka pangela meulu? Hasho. Jehova ote ke va nyumuna va ka kale nomwenyo fiyo alushe mOparadisa kombada yedu. — Johannes 5:28, 29; Oilonga 24:15.

17, 18. (a) Ovapiya vaKalunga vahapu kunena ova teelela oku ka mona ondjabi ilipi? (b) Omapulo elipi hatu ka kundafana moshitukulwa tashi landula?

17 Ovapiya vaKalunga vahapu kunena navo itava i meulu. Abraham, David, Johannes Omuninginifi nosho yo ovalumenhu novakainhu vahapu vopefimbo lOmbiibeli, ova teelela oku ka kala kombada yedu koshi yepangelo laKalunga. (Ovaheberi 11:10) Ovo tava ka pangela pamwe naJesus meulu ove li 144 000. Ashike Ombiibeli oya popya kombinga ‘yovakwao vomepata,’ ile tu tye oshixupe shovavaekwa ovo ve li natango kombada yedu pefimbo eli lexulilo. (Ehololo 12:17) Osho otashi ulike kutya vahapu vomomuvalu wo 144 000 ova fya nale nove li meulu.

18 Mbela fye ava tu na eteelelo lokukala kombada yedu otu na okulinyenga ngahelipi ngeenge otwa udu umwe ta ti okwa vaekwa? Ngeenge umwe meongalo leni okwa hovele okulya omungome nokunwa omaviinyu pEdimbuluko, ou na oku mu tala ko ngahelipi? Ongahelipi ngeenge omuvalu wovavaekwa otau ende ashike tau hapupala? Mbela ou na okukala wa limbililwa kombinga yaasho? Omapulo oo otaa ka nyamukulwa moshitukulwa tashi landula.

^ [1] (okatendo 4) Oshivilo shOpentekoste otashi dulika sha li hashi danwa pefimbo limwe momudo la faafana naalo Moses a li a pewa Omhango puSinai. (Exodus 19:1) Onghee hano, otashi dulika mefiku olo Moses a li a kwafela oshiwana shaIsrael shi ninge ehangano lOmhango naKalunga la faafana nefiku momudo olo Jesus a ninga ehangano lipe novavaekwa.

^ [2] (okatendo 11) Opo u mone ouyelele muhapu shi na sha neityo lokudalululwa, tala Oshungonangelo 1 Mei 2009, epandja 3-11.