Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

“Wahayendyelese Omaoko Ove”

“Wahayendyelese Omaoko Ove”

“Wahayendyelese omaoko ove.”​SOFONIAS 3:16.

OVIIMBO: 81, 32

1, 2. (a) Ovitateka patyi ovanthu ovanyingi hono vena, iya oityi tyitundililako? (b) Ekevelelo patyi omukanda wa Isaías 41:​10, 13 utuavela?

OMPHANGE umwe omukokoli-ndyila, tupu wanepua nomukulu wewaneno wati: “Namphila tufuisapo nawa ovilinga vietu meongano, mahi nongotyo ndyina otyiho mokueenda kuomanima omanyingi. Tyimphola olumphoki, tyindyetela ovitateka viekongoko, tyapilulula onkhalelo ndyitekula vakuetu, ovikando ovinyingi ndyisoya.”

2 Okuti upondola okunoñgonoka oñgeni omphange elitehelela? Mahi, mokonda tukahi mouye wovivi wa Satanasi, tukala novitateka ovinyingi. Ngetyi epanda likuta owato opo ihaye kokule, ovitateka vietu vipondola okutusoyesa. (Provérbios 12:25) Omokonda yatyi pamwe ukalela notyiho? Hamwe wanumana mokonda wanyimisa omunthu uhole, ine una otyitateka tyekongoko, ine hamwe umoneswa ononkhumbi. Ine hamwe kukahi nokutyivila okutekula ombunga yove, mokonda yonombongo mbahamoneka. Mokueenda kuomuvo, omasuka-suka apondola okukusoyesa nokukupola ehambu. Mahi, kala nonthumbi yokuti Huku tyili-tyili mekukuatesako.​—Tanga Isaías 41:10, 13.

3, 4. (a) Oñgeni Ombimbiliya yuundapesa ondaka “okuvoko”? (b) Oityi tyipondola okutuala omunthu okuyendyelesa omakuvoko?

3 Ombimbiliya pamwe ipopia ononthele mbolutu opo ihangunune ovituwa omunthu ena. Mongeleka, okuwoko kupopiwa ovikando ovinyingi. Tyina pamwe Ombimbiliya ipopia Omavoko apama tyipondola okuhangununa omunthu wakola omutima, wapama iya wafuapo pala okuundapa. (1 Samuel 23:16; Esdras 1:⁠6) Tupu tyipondola okuhangununa okuti, utala ovipuka monkhalelo yaviuka, nokuna ekevelelo.

4 Ovikando vimwe Ombimbiliya ipopia omunthu wayendyelesa omaoko. Otyo tyilekesa okuti wasoya ine utupu ekevelelo. (2 Crônicas 15:7; Hebreus 12:12) Tyina wasukalala ine ulitehela okuti oupanga wove na Jeova ukahi nokutepuluka, upondola okusoya. Opi movasi epameko? Oityi matyikulundu nokukupameka opo ukoleleye nokukala nehambu?

“OKUWOKO KWA JEOVA HAKUSUPI PALA OKUYOVOLA”

5. (a) Oñgeni ovanyingi ponthue tulitehelela tyina tuna ovitateka, mahi oityi tuna okuhinangela? (b) Oityi matulilongesa?

5 Tanga Sofonias 3:16, 17. Katupondola okukala nowoma ine okusoya ine okuyendyelesa omakuvoko etu, tyina tuna ovitateka. Tate yetu woluembia, Jeova, utuita opo tupakule omasuka-suka etu kwe. (1 Pedro 5:7) Jeova ututekula ngetyi atekulile ova Isilayeli. Wevepopilile okuti okuoko kwa Jeova “hakusupi pala okuyovola.” Apeho wafuapo opo ayovole ovaumbili vae vekolelo. (Isaías 59:1) Monthele ei, matulilongesa onongeleka ononthatu mbo Mbimbiliya, mbulekesa ehando lia Jeova nounongo wae wokupameka ovanthu vae, opo valinge ehando liae namphila vena ovitateka. Tutalei oñgeni onongeleka ombo mbupondola okukupameka.

6, 7. Oityi tupondola okulilongesila kova Isilayeli vafindile ova Amalekita?

6 Etyi ova Isilayeli vayovolua ko Egitu, apakala vala katutu ova Amalekita aveveluisa. Moisesi apopila Josue, omulume wakola omutima opo ahongolele ova Isilayeli kovilwa. Konyima Moisesi atuala Arau na Hur komphunda imwe ikahi popepi. Ngako vatalela ovilwa. Okuti ovalume ovo vetatu vakahatekele ovita mokonda ankho vena owoma? Au!

7 Moisesi walandulile etyi vapanga tyakuatesileko ova Isilayeli okufinda ova Amalekita. Akuate omphangoti ya Huku yo tyotyili eiyelula no peulu. Puetyi Moisesi etyilinga, Jeova waavela ova Isilayeli ononkhono mbokulwa nova Amalekita. Mahi, etyi omavoko a Moisesi aoka, ehimbika okueyendyelesa iya ova Amalekita avahimbika okufinda. Arau na Hur avahateka liwa-liwa opo vakuateseko Moisesi. “Avaovola emanya opo aumphameko. Arau na Hur, avakala ponthele yae, kese umwe ayake okuvoko kuike kwa Moisesi, iya omaoko ae atualako nokuayelulwa alo ekumbi lianyingila.” Mokonda yokuvoko kwa Huku wepondolo, ova Isilayeli avetyivili okufinda ovilwa.​—Êxodo 17:8-13.

8. (a) Oityi Asa alingile etyi ova Etiopia vahandele okuluisa ova Judaa? (b) Oñgeni tupondola okuhetekela Asa?

8 Jeova tupu ankho wafuapo opo aundapese okuvoko kwae kuepondolo, opo akuateseko ovaumbili vae pononthiki mbo Hamba Asa. Ombimbiliya ipopia konthele yo mambamba ovita, mahi ipopia okuti Zerá woko Etiopia oe ankho una omambamba omanyingi, omafualali 1.000.000 etyivila okulwa. Omafualali ova Etiopia ankho omanyingi vali tyipona omafualali a Asa. Okuti Asa wakalele nowoma, notyiho? Okuti wayekele omakuvoko ae ayendyelele? Au! Asa waitile liwa-liwa opo Jeova emukuateseko. Komafualali ankho tyipuiya okutavela okuti mavetyivili okufinda ova Etiopia. “Mahi ku Huku ovipuka aviho vivilwa.” (Mateus 19:26) Huku waundapesa epondolo lie enene afinde ova Etiopia. Iya “Asa wayumbile onthumbi mu Jeova mokueenda komuenyo wae auho.”​—2 Crônicas 14:8-13; 1 Reis 15:14.

9. (a) Oityi tyihatalamekele Neemia okupindulapo ovimato vio Jelusalei? (b) Oñgeni Huku akumbulula elikuambelo lia Neemia?

9 Etyi Neemia apita ko Jelusalei, oityi avasile? Wamona okuti onondyale mbo kovilongo ovikuavo vekahi nokuhonga ova Judeu, mokonda yotyo ova Isilayeli ankho vahanda okuyekapo okutunga ovimato vio Jerusalei. Epundaumbo ankho litupu ovimato viveamena, iya ova Judeu avasoyo. Oñgeni Neemia elitehelele? Okuti nae wasoyele nokuyeka omaoko ae ayendyelele? Au! Nga Moisesi na Asa novaumbili ovakuavo va Jeova, Neemia nae ankho apeho uyumba onthumbi mu Jeova. Mo nonkhalelo ombo, Neemia welikuambelele ku Jeova emukuateseko, iya Jeova akumbulula elikuambelo liae. Huku waundapesa “epondolo liae enene” no “kuvoko kwae kuepondolo enene” opo apameke ova Judeu. (Tanga Neemias 1:10; 2:17-20; 6:9.) Ove utavela okuti Jeova undapesa “epondolo liae enene” no “kuvoko kwae kuepondolo enene” opo apameke ovaumbili vae hono?

JEOVA MAPAMEKA OMAVOKO ENYI

10, 11. (a) Oityi Satanasi alinga opo ayendyelesa omaoko etu? (b) Oityi Jeova aundapesa opo etupameke nokutuavela epondolo? (c) Oityi Jeova aundapesa opo etupameke nokutuavela epondolo?

10 Tuna onthumbi yokuti Eliapu kalityivili okuyendyelesa omavoko etu. Malitualako okuovola ononkhalelo mbo kutusoyesa, opo tuyekepo ovilinga vietu. Liundapesa omatutu nokuhongwa novatumini, no nonkhalamutwe mbo nongeleya, novanthu vatyitukilapo otyili. Omokonda yatyi etyilingila? Uhanda tuyekepo okuivisa onondaka onongwa Mbouhamba. Mahi Jeova una ounongo tupu uhanda okutukuatesako, nokutuavela ospilitu sandu opo itupameke. (1 Crônicas 29:12) Moluotyo, tyakolela tuite ospilitu sandu ya Huku opo tutyivile okulwa na Satanasi no uye wae vovivi. (Salmo 18:39; 1 Coríntios 10:13) Onthue tupu tupandula ekuateso ­litunda Mondaka ya Huku. Tupu, soka kovipuka ovinyingi tulilongesa momikanda vietu kese hanyi. Onondaka mbukahi mu Zacarias 8:9, 13 (tanga) mbahonekwa etyi ondyuo ya Huku ikahi nokupinduluapo, mahi nongotyo mbupondola okutukuatesako hono.

Tyakolela tuite ospilitu ­sandu ya Huku opo tutyivile okulwa na Satanasi nouye wae vovivi

11 Jeova tupu utupameka nondongeso etuavela momaliongiyo no movionge, no monosikola Mbouhamba. Ondongeso oyo itukuatesako okuumbila Huku monkhalelo yaviuka, nokuovola ovilinga Meongano, nokufuisapo nawa ovilinga ovinyingi tuna meongano. (Salmo 119:32) Okuti ukahi nokupamekwa nondongeso itunda ku Jeova?

12. Oityi tuna okulinga opo tutualeko tyapama?

12 Jeova wakuatesileko ovanthu vae okufinda ova Amalekita nova Etiopia, iya aavela Neemia nova Judeu ononkhono mbo kupindulapo ovimato vio Jerusalei. Tyelifwa notyo, Huku metuavela ononkhono opo tutualako novilinga vietu viokuivisa namphila tusukalala nokuyelwe novanthu ine kavahande okututehelela. (1 Pedro 5:10) Jeova kamalingi omahuviso opo tuhakale novitateka. Mahi tuna okulinga etyi tuvila. Ñgeni? Tuesukisa okutanga Ondaka ya Huku ononthiki ambuho, nokupongiya nokuenda komaliongiyo onosimano ambuho, nokulinga elilongeso lioulike nefendelo lio mbunga nokulikuambela apeho ku Jeova. Tuhayekei natyike tyitupumbiswe ovipuka aviho Jeova etuavela opo vitupameke nokutulunda. Inkha ulitehelela okuti omavoko ove ekahi nokuyendyelela ita opo Huku ekukuateseko. Konyima tala oñgeni ospilitu ya Huku ­“mayuundapa mokati kove, opo ikuavele ehando, no nonkhono mbo kutyilinga.” (Filipenses 2:13) Oñgeni upondola okupameka omavoko avakuenyi?

PAMEKA OMAVOKO AYENDYELELA

13, 14. (a) Oñgeni omukuatate umwe apamekwa etyi asiwapo nomukai wae? (b) Oñgeni tupondola okupameka vakuetu?

13 Mouye auho Jeova utuavela ovakuatate no nomphange opo vetupameke. Apostolu Paulu wati: “Pameka omavoko ayendyelela nonongolo mbehena ononkhono iya tualeiko okuviukisa onondyila mbo nomphai mbenyi.” (Hebreus 12:12, 13) Ovanyingi Povakristau votete ankho vakuatesako ovakuatate no nomphange. No hono vetyilinga. Tutalei ongeleka imwe. Etyi omukuatate umwe anyimisa omukai wae tupu etyivili akoleleya movitateka ovikuavo, apopi okuti: “Nelilongesa okuti hanthueko tuholovona ovitateka, nomuvo viya, novikando viñgapi viya. Elikuambelo nelilongeso lioulike vielekwa notyipuka tyikukuatesako okuyalala kombanda yomaande. Tupu ovakuatate nomphange vehole okunkhuatesako nokumphameka unene. Pahe ndyiimbuka okuti tyakolela okukala noupanga omuwa na Jeova tyina nkhele tuhenevasiwe novitateka ovinene.”

Kese munthu mewaneno upondola okupameka vakuavo (Tala opalagrafu 14)

14 Arau na Hur vakuatesileko ­Moisesi opo omaoko ae atualeko tyayeluka puetyi vekahi nokulwa nova Amalekita. Hono, nonthue tupondola okuovola ononkhalelo mambukuatesako nokupameka vakuetu. Vamwe povakuatate vetu vamona ononkhumbi mokonda yokuakulupa, yovitateka viekongoko, yokumoneswa ononkhumbi nombunga, ine mokonda vankhisa umwe vehole. Tupu tupondola kupameka ovakuendye, mokonda ovikando ovinyingi vahongiliyua okulinga ovivi ine okuovola omunkhima mouye uno. (1 Tessalonicenses 3:1-3; 5:11, 14) Ovola ononkhalelo mbokulekesa okuti usuka novanthu tyina uli Mondyuo Yomaliongiyo, no movilinga viokuivisa, na tyina ulia navo, na tyina upopia navo motelefone.

15. Onondaka mbukahi nawa upopia, mbupondola okukalesa ñgeni ovakuatate no nomphange?

15 Etyi Asa amana okuluisa omafualali omanyingi oko Etiopia, omuuli Azaria apameka Asa novanthu vae, etyi ati: “Mahi onwe, kalei tyapama, muhayekei omaoko enyi ayendyelele, mokonda mukahi nokuyambwa muevi mualinga.” (2 Crônicas 15:7) Otyo atyilundu unene Asa okulinga omapiluluko mefendelo liotyotyili. Tyelifwa notyo, onondaka mbukahi nawa upopila vakuenyi mbuvepameka, ambuvekuatesako okutualako okuumbila Jeova. (Provérbios 15:23) Tupu uhalimbueko okuti tyina waava omakumbululo meliongiyo ukahi nokupameka ovakuatate vove.

Neemia ankho katale vala vakuavo valinga ovilinga, mahi nae waundapele movilinga viokupindulapo ovimato vio Jerusalei

16. Oñgeni ovakulu vewaneno vahetekela Neemia? Popia oñgeni ovakuatate no nomphange vehole okukukuatesako.

16 Nekuateso lia Jeova, Neemia nova Judeu ovakuavo vapamekele omaoko avo. Avamanuhula okutunga ovimato vio Jerusalei mo nonthiki vala 52! (Neemias 2:18, Outoi; 6:15, 16) Neemia ahakala vala tyitai otyo atala ovanthu tyina veli nokutunga. Nae wakuatesileko okupindulapo ovimato vio Jerusalei. (Neemias 5:16) Tyelifwa notyo, ovakulu ovanyingi vewaneno vahetekela Neemia tyina vakuatesako okutunga ­Onondyuo Mbouhamba, ine okukombamo nokumbuviukisa. Ovalume ovo vena ohole, tupu vapameka ovakuatate no nomphange vena “otyiho momutima”, tyina vevetalelapo na tyina vaundapa navo movilinga viokuivisa.​—Tanga Isaías 35:3, 4.

“WAHAYENDYELESE OMAOKO OVE”

17, 18. Tyina tuna ovitateka ine otyiho, onthumbi patyi tupondola okukala nayo?

17 Tyina tuundapa novakuatate vetu no nomphange, tyipameka oupanga wetu navo. Tupu, tyitukuatesako okupameka onthumbi tuna momilao Viouhamba wa Huku mavifuisuapo apa katutu. Tyina tupameka omaoko avakuetu, tuvekuatesako okukoleleya movitateka, iya avatualako okusoka kovipuka oviwa maviya komutwe wandyila. Tupu, tyina tukuatesako vakuetu, tyipameka omaoko etu, iya tyitukuatesako okutala kovipuka oviwa maviya komutwe wandyila.

18 Tyina tusoka oñgeni Jeova akuatesako netyi aamenene ovaumbili vae vokohale, ekolelo lietu ­nonthumbi yetu mwe vipama. Ngotyo tyina ove una ovitateka nokulitehelela okuti una otyiho, “wahayendyelese omavoko ove”! Kala nonthumbi yokuti inkha wiita opo Jeova ekukuateseko, epondolo liokuvoko kuove malipamekwa iya mokamona ononkhano onongwa Mbouhamba komutwe wandyila.​—Salmo 73:23, 24.