1, 2. a) Kola tane trin skapocena barvalipa taro Jehova? b) So ka dikha ki akaja statija?

O JEHOVA tano najbarvalo ko celo univerzum. Sa tano leskoro (1. Let. 29:11, 12). Ama, ov tano darežlivo sprema sarinende. Siem blagodarna so dengja amen but duhovna barvalipa! Nesave lendar tane: 1) e Devleskoro Carstvo, 2) amari služba, hem 3) o skapocena čačipa so arakhaja len ko leskoro Lafi. Ama, ako na pazinaja, sar so nakhela o vreme šaj te bistra kobor vredinena o duhovna barvalipa. Te na avel dži ko adava, valjani sekogaš te razmislina kobor but vredinena hem te bajrara amaro mangipe baši lende, soske o Isus vakergja: „Kote soj tumaro barvalipe, adathe ka ovel tumaro vilo da“ (Luka 12:34).

² Te dikha sar šaj te ikera zoralo amaro mangipe hem cenenje bašo Carstvo, baši služba, hem bašo čačipe. Džikote keraja adava, razmislin sar tu lično šaj te bajrare tlo mangipe bašo akala duhovna barvalipa.

3. So sine spremno te kerel o trgovco tari paramis e Isuseskiri te šaj te kinel jekh biseri? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

³ Čitin Matej 13:45, 46. O Isus vakergja paramis bašo jekh trgovco so kinela hem bikinela biserija. Jekh dive, ov arakhlja jekh biseri so sine but povredno taro sa o javera biserija so dikhlja len angleder. Ov but manglja te ovel le adava biseri, adaleske bikingja sa so sine le te šaj te kinel le. Šaj li te zamisline tuke kobor sine leske skapoceno adava biseri?

4. So ka kera ako mangaja e Devleskoro Carstvo isto sar o trgovco so manglja o biseri?

⁴ So šaj te sikljova tari paramis so vakergja la o Isus? O čačipe bašo e Devleskoro Carstvo tano sar adava skapoceno biseri. Ako mangaja o Carstvo isto sar o manuš so manglja o biseri, tegani ka ova spremna te otkažina amen taro sa te šaj te ova hem te ačhova verna e Carstvoske. (Čitin Marko 10:28-30.) Te dikha sar duj džene kergje akava.

5. So sine spremno te kerel o Zakhej bašo Carstvo?

⁵ O Zakhej khedela sine danok. Ov barvalilo agjaar so silaja lela sine pare taro manuša (Luka 19:1-9). Ama, jekh dive, o Zakhej šungja sar o Isus kerela lafi bašo Carstvo. Leske but svidžingja pe adava so šungja, adaleske odlučingja celosno te meninel pe. Ov vakergja: „Ake, Gospodare, ekvaš taro bukja so isi man ka dav e čorolenge, hem sa so leljum silaja nekastar, ka iranav štar puti poviše“. O Zakhej irangja o pare so lelja taro manuša hem poviše na sine alčno.

6. Save promene kergja jekh džuvli hem soske?

⁶ Keda jekh džuvli šungja bašo Carstvo angleder nekobor berša, sine ki vrska jekhe džuvljaja. Oj isto agjaar, sine pretsedateli ki jekh organizacija koja so borinela pe bašo pravija e homoseksualcongere. Ama, džikote proučinela sine i Biblija, halili kobor tano skapoceno o čačipe bašo e Devleskoro Carstvo hem kaj valjani te kerel bare promene (1. Kor. 6:9, 10). Adaleske so mangela sine e Jehova, iklili tari adaja organizacija hem čhinavgja i vrska e džuvljaja. Krstingja pe ko 2009 berš hem jekh berš palo adava uli opšto pioneri. Oj kergja akala bare promene soske lakoro mangipe bašo Jehova sine pozoralo taro lakere neispravna želbe (Mar. 12:29, 30).

7. Sar šaj te ikera zoralo amaro mangipe bašo Carstvo?

⁷ Te šaj te oven verna e Carstvoske, but džene amendar valjani sine celosno te meninen pe (Rim. 12:2). Ama, adava na značinela kaj na valjani više te borina amen. Na smijnaja te mukha nešto javer te tiknjarel amaro mangipe bašo Carstvo, sar na primer o materijalna bukja ili o nemoralna želbe (Izr. 4:23; Mat. 5:27-29). O Jehova  dengja amen panda jekh skapoceno barvalipe kova so šaj te pomožinel amen te ikera zoralo amaro mangipe bašo Carstvo.

8. a) Soske o apostol Pavle vakergja kaj i služba tani sar barvalipe ko phuvjale čare? b) Sar sikavgja o Pavle kaj mangela i služba?

⁸ O Isus dengja amen zadača te propovedina hem te sikava e manušen o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo (Mat. 28:19, 20). O apostol Pavle vakergja kaj i služba tani sar barvalipe ko phuvjale čare (2. Kor. 4:7; 1. Tim. 1:12). Adaleske so siem nesovršena, amen siem sar adala phuvjale čare. Ama, o haberi so propovedinaja tano sar skapoceno barvalipe soske šaj te anel večno životo amenge hem adalenge so šunena amen. Adaleske o Pavle vakergja: „Sa kerava bašo šukar haberi, te šaj te vakerav le e javerenge“ (1. Kor. 9:23). O Pavle but trudinela pe sine te sikavel e javeren bašo e Devleskoro Carstvo. (Čitin Rimjanite 1:14, 15; 2. Timotej 4:2.) Leskoro mangipe bašo šukar haberi pomožingja le ponadari da te propovedinel iako sine le but baro progonstvo (1. Sol. 2:2). Sar šaj amen da te sikava asavko mangipe baši služba?

9. Sar šaj te sikava kaj mangaja i služba?

⁹ Jekh način sar sikavgja o Pavle kaj mangela i služba tano agjaar so koristingja sekoja prilika te kerel lafi e javerencar. Isto sar o Pavle hem o hristijanja taro prvo veko, amen da propovedinaja o šukar haberi taro kher ko kher, ko prometna thana, hem segde kote so šaj te arakha manuša (Dela 5:42; 20:20). Rodaja načinija te propovedina kobor so šaj poviše manušenge. Ako siem ki možnost, šaj te služina sar pomošna ili opšta pionerija. Ili, šaj te sikljova nevi čhib, te selina amen ko javer than ki država kote so živinaja, ili čak te služina ki javer phuv (Dela 16:9, 10).

10. Save bereketija dobingja i Ajrin adaleske so but trudingja pe te propovedinel o šukar haberi?

¹⁰ I Ajrin, jekh biprandimi phen tari Amerika, manglja te propovedinel o šukar haberi e manušenge so kerena lafi ki rusko čhib. Adaleske, ko 1993 berš počmingja te služinel ki rusko grupa ko Njujork. Tegani sine okolu 20 objavitelija ki adaja grupa. Palo 20 berš, i Ajrin vakergja: „Panda na sikliljum sovršeno i rusko čhib“. Ama, o Jehova pomožingja lake hem javere objavitelenge te propovedinen e manušenge so kerena lafi ki adaja čhib. Avdive ko Njujork isi šov sobranija ki rusko čhib. I Ajrin proučinela sine i Biblija bute manušencar hem 15 lendar krstingje pe. Nesave lendar služinena ko Betel, a javera tane pionerija hem starešine. I Ajrin vakerela:  „Ko životo šaj sine te oven man javera da celija. Ama, džanava kaj nijekh na sine te kerel man doborom bahtali“. I Ajrin čače mangela hem ceninela i služba!

11. Save tane o rezultatija keda propovedinaja čak keda isi protivenje?

¹¹ Ako mangaja hem ceninaja i služba, ka ova sar o apostol Pavle hem ponadari da ka propovedina iako isi amen progonstvo (Dela 14:19-22). Ko periodi taro 1930 berš dži ko 1944 berš, amare phralen ki Amerika sine len baro protivenje. Ama, ola ponadari da propovedinena sine. Keda o vlastija probingje te čhinaven len, amare phralja gele ko sudo hem dobingje but slučaija. Ko 1943 berš, o phral Nor vakergja baši jekh asavki pobeda so dobingje la ko Vrhovno sudo ki Amerika. Ov phengja kaj ako o phralja čhinavena sine te propovedinen, na sine te ovel potreba taro nijekh slučaj ko sudo. Ov isto agjaar vakergja kaj adalea so o phralja ko celo sveto ponadari da propovedinena sine, ola sikavgje kaj o progonstvo na sine uspešno. E phralen taro javera phuvja sine len slična pobede ko sudo. Adaleske so mangaja i služba, nane te dozvolina o progonstvo te čhinavel amen te propovedina.

12. So sian odlučno te kere?

¹² Ako ceninaja hem mangaja i služba, tegani nane te mislina samo ko adava kobor saatija ka kera. Ka da amendar sa temelno te svedočina o šukar haberi (Dela 20:24; 2. Tim. 4:5). Ama, bašo so ka sikava e javeren? Te dikha panda jekh barvalipe so dengja amen o Devel.

13, 14. Soj tani i „riznica“ baši koja so kergja lafi o Isus ko Matej 13:52, hem sar šaj te phera la?

¹³ O trito duhovno barvalipe so dengja amen o Jehova tane o bibliska čačipa so siklilem len. Taro Jehova  avela o čačipe (2. Sam. 7:28; Ps. 31:5). Ov tano Dad so spremno dela, adaleske na mangela te garavel amendar akala čačipa. Dži akana, siklilem but čačipa taro leskoro Lafi hem taro amare publikacie, kongresija hem sostanokija. Adaleske so siklilem but čačipa sar so nakhela o vreme, isi amen jekh „riznica“ kolate so isi purane hem neve čačipa. (Čitin Matej 13:52.) Riznica tano than kote so jekh manuš khedela plo barvalipe hem o skapocena bukja so isi le. O Jehova ka pomožinel amen te phera amari duhovno riznica ako rodaja o bibliska čačipa sar garavdo barvalipa. (Čitin Izreki 2:4-7.) Sar keraja adava?

¹⁴ Valjani redovno te proučina i Biblija hem amare publikacie hem šukar te istražina. Akava ka pomožinel amen te sikljova „neve“ čačipa, kola so angleder na džanaja len sine (Is. Nav. 1:8, 9; Ps. 1:2, 3). Ko prvo broj tari Stražarsko kula, koja so iklili ko juli 1879 berš, o čačipe sine sporedimo tikne lulugjaja soj garavdi maškar but čarja. Te šaj nekoj arakhela asavki luludi, valjani but šukar te rodel. Keda ka arakhel la, ov nane te ovel zadovolno jekhaja nego ka rodel te arakhel panda lulugja. Slično, amen da na valjani te ova zadovolna keda ka arakha samo jekh čačipe. Valjani taro vilo te manga te roda panda poviše čačipa.

15. Soske bašo nesave čačipa šaj te vakera kaj tane „purane“, hem kola lendar tu posebno ceninea?

¹⁵ Keda počmingjem te proučina i Biblija, siklilem but šuže čačipa. Lenge šaj te phena kaj tane „purane“ soske siklilem len ko početok. Kola tane nesave taro adala čačipa? Ko početok siklilem kaj o Jehova kergja amen hem koja tani leskiri namera e manušencar. Isto agjaar siklilem kaj o Devel bičhalgja ple Čhave ki Phuv te merel sar otkupnina te šaj amen te ova oslobodime taro grevo hem meribe. Siklilem kaj e Devleskoro Carstvo ka anel krajo sa e mukenge hem kaj šaj večno ko mir hem bahtalipe te živina ki Phuv (Jovan 3:16; Otk. 4:11; 21:3, 4).

16. So valjani te kera keda ka dobina pojasno objasnuvanje bašo nesavo biblisko čačipe?

¹⁶ Ponekogaš, dobinaja pojasno objasnuvanje bašo nesavo biblisko proroštvo ili stiho. Keda ka dobina asavko objasnuvanje, važno tano te odvojna amenge vreme te proučina le hem te razmislina baši leste (Dela 17:11; 1. Tim. 4:15). Nane dovolno samo te haljova kola tane o glavna razlike maškar o purano hem o nevo objasnuvanje, nego valjani šukar te proučina o detalija taro nevo objasnuvanje. Ako proučinaja agjaar, o nevo čačipe ka ovel delo tari amari duhovno riznica. Soske vredinela te kera akava?

17, 18. Sar šaj o sveti duh te pomožinel amen?

¹⁷ O Isus vakergja kaj o sveti duh šaj te pomožinel amen te setina amen ko bukja so siklilem (Jovan 14:25, 26). Sar šaj akava te pomožinel amenge ki služba? Te dikha o primer jekhe phraleskoro so vikinela pe Piter. Ko 1970 berš, keda sine le 19 berš, počmingja te služinel ko Betel ki Velika Britanija. Džikote propovedinela sine taro kher ko kher, arakhlja jekhe manuše bradaja so  sine le otprilika 50 berš. Ov pučlja e manuše dali mangela te haljovel i Biblija. O manuš sine evrejsko rabini hem iznenadingja pe taro adava so jekh terno čhavo mislingja kaj šaj te sikavel le baši Biblija. Te šaj te dikhel kobor džanela, o rabini pučlja e Pitere: „Mo čhavo, ki savi čhib sine pišimo o lil Daniel?“ O Piter vakergja leske: „Jekh delo sine pišimo ki aramejsko čhib“. O Piter vakerela: „O rabini iznenadingja pe so džanljum o odgovor, ama me iznenadingjum ma panda poviše! Kotar džanava sine o odgovor? Keda geljum mange khere, proveringjum ki Stražarsko kula hem Razbudete se! taro masekija so nakhle, hem arakhljum statija so objasninela kaj o lil Daniel sine pišimo ki aramejsko čhib“. * Taro akava primer dikhaja kaj o sveti duh šaj te pomožinel amen te setina amen ko nešto so čitingjem le angleder hem čhivgjem le ki amari riznica (Luka 12:11, 12; 21:13-15).

¹⁸ Ako mangaja hem ceninaja o čačipa so sikljovaja taro Jehova, nikogaš nane te čhinava te kheda čačipa ki amari riznica. So poviše keraja akava, doborom pospremna ka osetina amen te sikava e javeren.

19. Soske valjani te arakha amare duhovna barvalipa?

¹⁹ Ki akaja statija siklilem kobor tano važno te cenina o duhovna barvalipa. Ama, valjani but te pazina o Satana hem leskoro sveto ma te tiknjaren amaro mangipe bašo akala barvalipa. Ako na pazinaja, šaj te len amaro vnimanie o bukja sar soj i šukar platimi buti, i želba te živina luksuzno, ili i želba te sikava amen e materijalna bukjencar so isi amen. O apostol Jovan vakergja kaj panda hari akava sveto hem sa so nudinela ov nane te ovel više (1. Jov. 2:15-17). Adaleske valjani te cenina hem te arakha amare duhovna barvalipa.

20. So sian odlučno te kere te šaj zaštitinea tle duhovna barvalipa?

²⁰ Ov spremno te otkažine tut taro sa so šaj te tiknjarel tlo mangipe bašo e Devleskoro Carstvo. Ov odlučno celo vilea te propovedine hem nikogaš ma našav tlo mangipe baši služba. Ponadari da rode o bibliska čačipa. Agjaar ka khede tuke „barvalipe ko nebo, kote so o čor na avela paše hem o molco na hala le. Soske kote soj tumaro barvalipe, adathe ka ovel tumaro vilo da“ (Luka 12:33, 34).