Langsung ke konten

Langsung ke daftar isi

’Karal᷊unsemahẹ̌ bọu Ruata kụ Tawe Ikatiněnang Taumata’

’Karal᷊unsemahẹ̌ bọu Ruata kụ Tawe Ikatiněnang Taumata’

’Karal᷊unsemahẹ̌ bọu Ruata kụ tawe ikatiněnang taumata sarung maněntanudẹ̌ dal᷊ungu naung dingangu tiněnang kamene.’​—FILIPI 4:7.

KAKANTARỊ: 76, 141

1, 2. Apa nariadi si Paulus dingangi Silas su Filipi? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

KĚNANG pẹ̌tiněna apa nariadi. Ene seng kẹ̌kaloarane. Duang katau utusan injil, Paulus dingangi Silas, su ral᷊ungu penjara karal᷊ungange dingangu karěndungange su soa Filipi. I rẹ̌dua tawe makakanoạ ual᷊ingu niwěntung, kụ pal᷊ukang i rẹ̌dua sěbạe natědụ ual᷊ingu niwěbahẹ̌. (MMR. 16:23, 24) Kal᷊imona su ěllo ene, piạ gapaěngu taumata něndariha si Paulus dẹ̌duang Silas su pasarẹ̌. Su tampạ ene i rẹ̌dua nisidang. I sire něnggehẹ pakeang i rẹ̌dua, bọu ene i rẹ̌dua niwěbahu těking. (MMR. 16:16-22) Sěbạewe halẹ̌ tawẹ adile! Paulus tau Roma, kụ mạeng i sie sidangeng haruse dingangu cara nihino. *—Pěmanda catatan kaki.

2 Su ral᷊ungu penjara, Paulus ěndịu nẹ̌tiněna apa nariadi sahěllo ene dingangu mětẹ̌tiněna soal u taumata su Filipi. Su soa ene tawẹ apa sinagoga kere piram baụ soa nitiwong i Paulus. Hakị u ene tau Yahudi harusẹ̌ měngibadah su likudu gerbang u soa, su wiwihu sal᷊ụ. (MMR. 16:13, 14) Apa ene nariadi ual᷊ingu su soa ene tau Yahudi tawe natimu mapul᷊ong katau, ual᷊ingu měndarisị sinagoga syarate harusẹ̌ piạ mapul᷊ong katau? Taumata su Filipi mal᷊uasẹ̌ nakoạ tau Roma. (MMR. 16:21) Ěndịu hakị u ene i sire himěkosẹ̌ nakasingkạ i Paulus dingangi Silas tau Yahudi kụ lai tau Roma. I kitẹ lai běga, katewe i kitẹ masingkạ i Paulus dingangi Silas nisuẹ̌ su penjara.

3. Kawe nụe i Paulus nẹ̌bingọ su tempong nipenjara, katewe apa nikoạ i Paulus?

3 Aramanung i Paulus mětẹ̌tiněna kerea i sie nahumpạ su Filipi. Pira wul᷊ang kal᷊imona, i Paulus ene su bageang bal᷊inẹ bọu Laudu Aegea, su Asia Kecil. Paị sene, rohkẹ̌ masusi pirang sul᷊ẹ nẹ̌sěding si sie abe pěnginjilẹ̌ su tampạ ene. Rohkẹ̌ masusi kere něngoro si sie pěngal᷊ing sarang tampạ bal᷊inẹ. (MMR. 16:6, 7) Katewe sarang apa? Su Troas, i sie nakaěbạ penglihatan něgausẹ̌ si sie ”makoạ sol᷊ong Makedonia”. Kapulung Yehuwa nal᷊ahẹ! Hakị u ene i Paulus natamai sarang Makedonia. (Basa Munara’m Manga Rarolohang 16:8-10.) Katewe apa nariadi? Su tempong nahumpạ su Makedonia, i sie nipenjara! Kawe nụe Yehuwa němala ene nariadi? Karěngụe i sie su penjara? Maning i Paulus nẹ̌tiněna hal᷊ẹ̌ ene, pangangimange tatapẹ̌ matoghasẹ̌ kụ i sie mang mal᷊uasẹ̌. I sie dingangi Silas něnětạ ’nẹ̌kal᷊iomaneng dingangu nẹ̌kantarị nẹ̌dalo Mawu’. (MMR. 16:25) Karal᷊unsemahẹ̌ bọu Mawu nakal᷊oahẹ̌ dal᷊ungu naung dingangu tiněnang i rẹ̌dua.

4, 5. (a) Kerea situasing i kitẹ mẹ̌sul᷊ung dingangu situasing Paulus? (b) Kerea situasing Paulus masahawụ nẹ̌bal᷊ui?

4 Apa i kau bọu nakapěndang kere i Paulus? Ěndịu su ral᷊ungu pěbawiahu i kau nẹ̌dorong tul᷊ung su Mawu gunang měkoạ putusang, kụ i kau nakapěndang rohkẹ̌ masusi něngahạ si kau. Katewe bọu ene, i kau nakahombang kasasigěsạ arau i kau harusẹ̌ měkoạ pěbawal᷊ui gěguwạ su pěbawiahu. (Měn. 9:11) Mạeng i kau saụ mẹ̌tiněna situasi ene, aramanung i kau piạ kakiwal᷊o kawe nụe Yehuwa němala ini nariadi. Apa makatul᷊ung si kau mẹ̌tatahang dingangu turusẹ̌ mangimang si Yehuwa? I kitẹ makaěbạ sasimbahe bọu apa nariadi tuhụe si Paulus dingangi Silas.

5 Su tempong Paulus dingangi Silas kạpěkantarị e, lawọ barang tawe ikatikạ nariadi. Humotong, piạ linuhẹ̌ maihạ. Tukadu penjara nawuka sẹ̌sane. Hante nipěngikị taumata su penjara nawuka. Bọu ene, Paulus nẹ̌sěding petugas penjara tadeạu tawe mẹ̌tumpate, kụ petugas ene dingangu keluargane nisahani. Sěngkarịěllone, měngangawasa soa ene něndolohẹ̌ manga petugas gunang mẹ̌bawa si Paulus dingangi Silas pasěbang bọu penjara kụ něngoro si sire pěněntang soa ene. Su tempong měngangawasa nakasingkạ i Paulus dingangi Silas kawe tau Roma, i sire nakahěngang seng někoạ pẹ̌sasal᷊a gěguwạ kụ i sire hala diměnta gunang měnonda si sire. Katewe su tempong bědang tawe siměbang bọu soa ene, Paulus dingangi Silas mapulu mẹ̌sěmạ dingangi Lidia, saudari buhudeng nisahani. I sire něpakẹ tempo ene gunang měnoghasẹ̌ anạu sěmbaụ su Filipi. (MMR. 16:26-40) Kěbị sěbạe masahawụ nẹ̌bal᷊ui!

ENE ’TAWE IKATINĚNANG TAUMATA’

6. Apa sarung ěndungang i kitẹ?

6 Apa kaěndungang i kitẹ bọu běke ene? Yehuwa botonge měkoạ hal᷊ẹ̌ tawe ikatikạ i kitẹ, hakị u ene i kitẹ tawe harusẹ̌ guměnggang su tempong piạ sasal᷊ukạ. I kitẹ makasingkạ ene nasuang su naung i Paulus ual᷊ingu apa niwohẹe gunang anạu sěmbaụ su Filipi soal u kaghaghěnggang dingangu karal᷊unsemahẹ̌ bọu Mawu. Su pěngangěndungang ini i kitẹ měngěndung bawerang Paulus su Filipi 4:6, 7. (Basa.) I kitẹ lai měngěndung piram baụ běke su Alkitapẹ̌ soal u kakakoạ i Yehuwa tawe ikatikạ. Samurine, i kitẹ měngěndung ”karal᷊unsemahẹ̌ bọu Ruata” makatul᷊ung si kitẹ tumatěngo sasal᷊ukạ kụ tatapẹ̌ mangimang si Yehuwa.

Yehuwa botonge měkoạ hal᷊ẹ̌ tawe ikatikạ i kitẹ, hakị u ene abe ghěnggang mạeng piạ sasal᷊ukạ

7. Su ral᷊ungu surate gunang anạu sěmbaụ su Filipi, apa nitěntirong i Paulus, kụ apa botonge kaěndungang i kitẹ?

7 Su tempong anạu sěmbaụ su Filipi nẹ̌basa surati Paulus, apa tẹ̌tiněnang i sire? Ěndịu lawọ bọu i sire nakatahěndung apa nariadi si Paulus dingangi Silas, kụ kerea Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si sire dingangu cara tawe ikatikạ. Apa nitěntirong i Paulus si sire bọu suratẹ̌ ene? Těntirone ute: Abe ghěnggang. Pẹ̌doạe, kụ i kamene sarung makatarimạ ”karal᷊unsemahẹ̌ bọu Ruata kụ tawe ikatiněnnan taumata”. Apa mangal᷊ene bawera ene? Piram baụ terjemahan Alkitapẹ̌ naul᷊ị ”limembong bọu kěbị iping i kitẹ” arau ”limembong bọu rencana nikoạu taumata”. Hakị u ene Paulus naul᷊ị ”karal᷊unsemahẹ̌ bọu Ruata” ene limembong makạherang bọu apa ikatiněnang i kitẹ. Maning i kitẹ běga kerea tadeạu maliwirẹ̌ bọu masalah, Yehuwa masingkạ. Kụ i Sie botonge měkoạ hal᷊ẹ̌ tawe ikatikạ i kitẹ.​—Basa 2 Petrus 2:9.

8, 9. (a) Maning i Paulus nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile su Filipi, barang mapiạ apa nariadi ual᷊ingu peristiwa ene? (b) Kawe nụe anạu sěmbaụ su Filipi mangimang su bawerang Paulus?

8 Surati Paulus tantu nakatoghasẹ̌ anạu sěmbaụ su Filipi su tempong nẹ̌tiněna apa seng nikoạ i Yehuwa si sire mapul᷊o taung ini. Maning Yehuwa němala si Paulus dingangi Silas nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile, apa nariadi kal᷊imona nakakoạ si sire botonge ”tumatawang dingangu mẹ̌tahutěndạu Injilẹ̌”. (Flp. 1:7) Měngangawasa soang Filipi seng tawe wahani měndarihạ tau Sahani bědang buhu ene. Ěndịu ual᷊ingu i Paulus naul᷊ị i sie tau Roma, i Lukas botonge mẹ̌tanạ su Filipi su tempong i Paulus dingangi Silas seng něngal᷊ing. I Lukas lai botonge nakapẹ̌tul᷊ung tau Sahani wuhu sene.

9 Su tempong anạu sěmbaụ su Filipi nẹ̌basa surati Paulus, i sire masingkạ bawerane bal᷊inẹ bọu tiněnane hala. I Paulus seng nakapěndang nirarihang. Su tempong němohẹ suratẹ̌ gunang anạu sěmbaụe, tempo ene i sie nakoạ tahanan rumah su Roma. Katewe i sie tatapẹ̌ piạ ”karal᷊unsemahẹ̌ bọu Ruata”.​—Flp. 1:12-14; 4:7, 11, 22.

”LĚNGKANGKO KAL᷊AWỌU KAGHAGHĚNGGANG”

10, 11. Apa koateng i kitẹ su tempong gụgěnggang ual᷊ingu piạ sigěsạ, kụ apa lẹ̌harapeng i kitẹ?

10 Apa makatul᷊ung si kitẹ tadeạu tawe ’guměnggang’ katewe piạ ”karal᷊unsemahẹ̌ bọu Ruata”? Bawerang Paulus su tau Filipi, něnodẹ su tempong i kitẹ gụgěnggang ual᷊ingu piạ sigěsạ, kapaelange koateng ute mẹ̌doa. Hakị u ene mạeng i kitẹ gụgěnggang, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌běke ene su ral᷊ungu daroa. (Basa 1 Petrus 5:6, 7.) Su tempong i kau mẹ̌doa si Yehuwa, pangimangke i Sie mapadul᷊i si kau. Pakasau mẹ̌tarimakasẹ ual᷊ingu apa seng nitarimạu. Kụ abe kiwul᷊ei Yehuwa ”makakoạ limembong kakěpal᷊e wọu apang gẹ̌gausang arau tẹ̌tiněnnang i kitẹ”.​—Ef. 3:20.

11 Kere i Paulus dingangi Silas, i kitẹ lai lụhěkosẹ̌ dingangu apa koatengi Yehuwa gunang mẹ̌tul᷊ung si kitẹ. Aramanung ene bal᷊inẹ apa makạherang, katewe ene kebutuhan dasar i kitẹ. (1 Kor. 10:13) Ene bal᷊inẹ mangal᷊ene i kitẹ kětạeng kụmaiang, tawe měkoạ apa-apa, kụ měngampal᷊ẹ̌ Yehuwa měmal᷊ui situasi arau mapakailang kasasigěsa. I kitẹ harusẹ̌ měkoạ tuhụ daroang i kitẹ. (Rm. 12:11) Kakanoạ i kitẹ něnodẹ dal᷊ungu naung i kitẹ burěsi hakị u ene Yehuwa botonge měngal᷊amatẹ̌ si kitẹ. Tahěndunge, Yehuwa botonge měkoạ limembong mal᷊awọ bọu apa dẹ̌dorongang arau lẹ̌harapeng i kitẹ. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ i Sie měkoạ barang tawe ikatikạ i kitẹ. Mahịe i kitẹ měngěndung piram baụ contoh makatoghasẹ̌ pangangimang i kitẹ su kawasang Yehuwa měkoạ hal᷊ẹ̌ tawe ikatikạ i kitẹ.

PIRAM BAỤ CONTOH KEREA YEHUWA NĚKOẠ BARANG TAWE IKATIKẠ

12. (a) Apa nikoạ i Datu Hizkia su tempong Datu Sanherib diměnta měngalo si sie? (b) Apa kaěndungang i kitẹ bọu carang Yehuwa napakailang kasasigěsạ?

12 Su Alkitapẹ̌, piạ lawọ běke Yehuwa někoạ barang tawe ikatikạ. Contone, su tempong Hizkia nakoạ datung Yehuda, Sanherib, datung Asiria, něngalo Yehuda kụ němatạ kěbị soane, kụ nal᷊ěmbe kate Yerusalem. (2 Rat. 18:1-3, 13) Bọu ene, Sanherib diměnta gunang měmatạ Yerusalem. Apa nikoạ i Datu Hizkia? Humotong, i sie nẹ̌doa si Yehuwa kụ lai nẹ̌dorong sasasa bọu nabi Yesaya. (2 Rat. 19:5, 15-20) Bọu ene, Hizkia někoạ hal᷊ẹ̌ masuẹ̌ su akal᷊ẹ̌, i sie němaehẹ̌ pajakẹ̌ kere nirorongang i Sanherib. (2 Rat. 18:14, 15) Samurine, Hizkia něnoghasẹ̌ soa ene tadeạu sadia mạeng marěngụ liwungang. (2 Kar. 32:2-4) Kụ kerea pěngěnsuenge? Yehuwa něndolohẹ̌ sěmbaụ malaekatẹ̌ gunang měminasa 185.000 těntarang Sanherib su ral᷊ungu sěhěbi. Hizkia tawe něpikirẹ̌ hal᷊ẹ̌ ene mariadi!​—2 Rat. 19:35.

Bọu apa nariadi si Yusup, apa kaěndungang i kitẹ?​—Pěnd. 41:42 (Pěmanda paragraf 13)

13. (a) Bọu apa nariadi si Yusup, apa kaěndungang i kitẹ? (b) Apa hal᷊ẹ̌ tawe nikatikạ seng nariadi si Sara?

13 Tatingang apa nariadi si Yusup su tempong bědang umbaseng. I sie kụkaiang su penjara su Misirẹ̌, Yusup tawe nẹ̌tiněna i sie sarung makoạ taumata karuane měngẹ̌ngawasa su Misirẹ̌ arau Yehuwa měpakẹ si sie gunang měnal᷊amatẹ̌ keluargane bọu karal᷊unusẹ̌. (Pěnd. 40:15; 41:39-43; 50:20) Tantu, apa nikoạ i Yehuwa limembong bọu apa lẹ̌harapeng i Yusup. Kěnang pẹ̌tiněna lai soal i Sara, i upung i Yusup. Su tempong i sie maghurang, apa i sie něharapẹ̌ Yehuwa měgělị anạ si sie, kụ tawe kětạeng makaěbạ anạ bọu ělange wawine? Tawe napikirẹ̌ si Sara i sie sarung makaěbạ anạ, i Ishak.​—Pěnd. 21:1-3, 6, 7.

14. I kitẹ mangimang Yehuwa botonge měkoạ apa?

14 I kitẹ tawe měharapẹ̌ Yehuwa měkoạ mukjizat gunang mapakailang kasasigěsạ orasẹ̌ ini. I kitẹ lai tawe měnuntụ Yehuwa měkoạ hal᷊ẹ̌ makạlaherang su pěbawiahi kitẹ. Katewe i kitẹ masingkạ Yehuwa nẹ̌tul᷊ung manga ělang’E masatia tempong tamai dingangu cara makạlaherang. Kụ i Sie tawe nẹ̌bal᷊ui. (Basa Yesaya 43:10-13.) Ene nakakoạ si kitẹ mangimang si Sie. I kitẹ lai mangimang i Sie měgělị katatoghasẹ̌ gunang měkoạ kapulu-Ne. (2 Kor. 4:7-9) Apa nikaěndungang i kitẹ bọu apa nariadi si Hizkia, Yusup, dingangi Sara? Mạeng i kitẹ tatapẹ̌ masatia si Yehuwa, i Sie mẹ̌tul᷊ung si kitẹ maning su tempo kasigěsạkenge.

Mạeng i kitẹ tatapẹ̌ masatia si Yehuwa, i Sie mẹ̌tul᷊ung si kitẹ maning su tempo kasigěsạkenge

15. Apa makatul᷊ung si kitẹ tadeạu piạ ”karal᷊unsemahẹ̌ bọu Ruata” maning piạ kasasigěsạ, kụ kerea ene botonge mariadi?

15 Kerea i kitẹ botonge makapěndang ”karal᷊unsemahẹ̌ bọu Ruata” maning piạ kasasigěsạ? I kitẹ harusẹ̌ měndiagạ pẹ̌dal᷊ahapị dingangi Yehuwa tatapẹ̌ matoghasẹ̌. Pẹ̌dal᷊ahapị ene nariadi ual᷊ingu piạ tatěbusẹ̌ bọu Kristus Yesus. Tatěbusẹ̌ kai sěmbaụ hal᷊ẹ̌ makạlaherang nikoạ i Yehuwa. Ual᷊ingu tatěbusẹ̌, i Sie botonge měngěmụ dosang i kitẹ, i kitẹ piạ hati nurani burěsi kụ botonge mẹ̌těngkarani si Sie.​—Yoh. 14:6; Yak. 4:8; 1 Ptr. 3:21.

ENE MAKARIAGẠ NAUNG DINGANGU TINĚNANG I KITẸ

16. Apa sarung mariadi su tempong i kitẹ makatarimạ ”karal᷊unsemahẹ̌ bọu Ruata”? Gělịko sasihinge.

16 Apa mariadi su tempong i kitẹ nakatarimạ ”karal᷊unsemahẹ̌ bọu Ruata kụ tawe ikatiněnnan taumata”? Alkitapẹ̌ naul᷊ị ene sarung ”maněntanudẹ̌ arau měndiagạ” naung dingangu tiněnang i kitẹ. (Flp. 4:7) Bawera asline ”měndiagạ” ene kai istilah militer kụ mangal᷊ene komol᷊angu tentara nakaěbạ tugasẹ̌ měndiagạ sěmbaụ soa. Taumata su Filipi dẹ̌diagateng komol᷊angu tentara kerene. I sire botonge mětikị mal᷊ěnabẹ̌ ual᷊ingu soang i sire dẹ̌diagateng. Kerene lai, su tempong piạ ”karal᷊unsemahẹ̌ bọu Ruata,” i kitẹ tawe guměnggang, naung dingangu tiněnang i kitẹ matěnang. I kitẹ masingkạ Yehuwa mapadul᷊i, kụ mapulu pěbawiahi kitẹ mal᷊uasẹ̌. (1 Ptr. 5:10) Ene makatul᷊ung si kitẹ tawe mẹ̌pěndang tawe makamampo su tempong piạ kaghaghěnggang arau barang makakadodọ naung.

17. Apa makatul᷊ung si kitẹ mangimang si Yehuwa su tempong kasasusah masaria?

17 Seng mal᷊ighạ kasasusah masaria kahombangengu kěbị taumata. (Mat. 24:21, 22) I kitẹ běgạ apa mariadi si kitẹ. Katewe abe tumanịu guměnggang soal u ene. Maning i kitẹ běgạ apa sarung koateng i Yehuwa, i kitẹ masingkạ kerea Mawung kitẹ. I kitẹ masingkạ apa nikoạ’E su tempong tamai gunang manga ělang’E masatia. I kitẹ lai seng nakasilo tawe makoạ soalẹ̌ apa mariadi, Yehuwa mang mapakasěhụ kěbị kapulu-Ne. Kụ i Sie sarung měkoạ kěbị ene dingangu cara tawe ikatikạ i kitẹ! Ual᷊ingu ene, sabang Yehuwa mẹ̌tul᷊ung si kitẹ, i kitẹ nakapěndang ”karal᷊unsemahẹ̌ bọu Ruata kụ tawe ikatiněnnan taumata” dingangu cara wuhu.

^ par. 1 Ěndịu i Silas lai tau Roma.​—MMR. 16:37.