1, 2. a) So mislinena but phralja hem phenja baši duhovnost? b) Bašo kola važna pučiba ka kera lafi ki akaja statija?

JEKH phen tari Kanada vakerela kaj adava soj tani duhovno manuš kerela la pobahtali hem pomožinela lake te ikljol ko krajo e problemencar. Jekh phral taro Brazil soj 23 berš ko brako vakerela kaj adava so trudinena pe te oven duhovna manuša pomožinela leske hem leskere romnjake te oven bahtale ko brako. A jekh phral taro Filipini vakerela kaj adava soj tano duhovno manuš dela le andruno mir hem pomožinela leske šukar te nakhel e phralencar hem phenjencar taro različno poteklo.

² Taro akava jasno šaj te dikha kaj ako nekoj tano duhovno manuš, adava šaj te koristinel leske ko but načinija. Adaleske, šukar tano sekoj amendar te pučel pe: Sar šaj te ovav duhovno pozrelo manuš hem te oven man asavke bereketija? Najangle valjani te haljova so vakerela i Biblija bašo duhovna manuša — okola soj tane vodime taro e Devleskoro sveti duh hem so razmislinena sar o Jehova. Ki akaja statija ka dobina odgovor bašo trin  važna pučiba: 1) So značinela te ove duhovno manuš? 2) Kola primerija ka pomožinen amenge te ova duhovno pozrela manuša? 3) Sar adava so ka trudina amen te razmislina sar o Hristos ka pomožinel amenge te ova duhovna manuša?

3. Sar i Biblija kerela razlika maškar o telesno hem o duhovno manuš?

³ O Apostol Pavle pomožinela amenge te haljova koja tani i razlika maškar o „duhovno manuš“ hem o „telesno manuš“. (Čitin 1. Korinkjanite 2:14-16.) O telesno manuš „na prifatinela adava soj taro e Devleskoro duho, soske adava ništo na vredinela leske hem našti te džanel len“. Tari javer strana, o duhovno manuš „ispitinela sa o bukja“ hem trudinela pe te razmislinel sar o Hristos. O Pavle pottikninela amen te ova duhovna manuša. Ko save javera načinija razlikujnela pe o telesno manuš taro duhovno manuš?

4, 5. Sar razmislinela jekh telesno manuš hem kola bukja kerela?

⁴ Sar razmislinela o telesno manuš? Ov prifatinela o stavi so isi e manušen taro akava sveto, kola soj koncentririme ko ple sebična želbe. O Pavle opišinela akava stavi sar „duho kova so akana vlijajnela ko neposlušna čhave“ (Ef. 2:2). Akava duho terinela bute manušen te ponašinen pe sar o javera manuša. Ola kerena adava so mislinena kaj tano ispravno bizo te razmislinen bašo e Devleskere merilija. E telesno manušeske tane najvažna o telesna bukja hem ov mislinela kaj leskiri položba, o pare hem o pravija tane považna taro sa javer.

⁵ Jekh telesno manuš obično kerela bukja kola so i Biblija vakerela kaj tane „postapke e grešno teloskere“ (Gal. 5:19-21). Ko plo prvo pismo e hristijanenge ko Korint, o Pavle vakergja javera bukja so kerena o telesna manuša. Ola lena strane ko akošiba, probinena te odvojnen e manušen, pottikninena e javeren te oven buntovna, ikalena jekh jekhe ko sudo, na poštujnena o avtoriteti hem kerena o hajbe hem o pijbe jekh taro najvažna bukja ko životo. Jekh telesno manuš na borinela pe protiv o iskušenie te kerel nešto pogrešno (Izr. 7:21, 22). O Juda vakergja kaj e telesna manušen nane len e Jehovaskoro duho (Juda 18, 19).

6. Sar šaj te dikhel pe kaj nekoj tano duhovno manuš?

⁶ Različno taro telesno manuš, e duhovno manušeske tano but važno leskoro amalipe e Devlea. Ov mukhela te vodinel le e Devleskoro sveti duh hem trudinela pe te džal palo primer e Jehovaskoro (Ef. 5:1). Ov trudinela pe te haljovel sar razmislinela o Jehova hem te dikhel ko bukja sar leste. O Devel tano leske but realno. But pojaver taro telesno manuš, o duhovno manuš poštujnela e Jehovaskere merilija ko sekova delo taro plo životo (Ps. 119:33; 143:10). Ov na kerela „o postapke e grešno teloskere“ nego trudinela pe te sikavel „o osobine so avena taro sveti duh“ (Gal. 5:22, 23). Te šaj panda pošukar te haljova so značinela te ovel pe duhovno manuš razmislin bašo akava primer: Jekhe manušeske kova so sekogaš pozitivno razmislinela vakerela pe kaj tano pozitivno manuš. Slično, jekhe manušeske soj leske najvažna o duhovna bukja vakerela pe kaj tano duhovno manuš.

7. So vakerela i Biblija bašo duhovna manuša?

 ⁷ O Isus vakergja kaj o duhovna manuša tane bahtale. Ko Matej 5:3 pišinela: „Bahtale tane okola soj svesna kaj valjani lenge o Devel, soske o Carstvo soj ko nebo tano lengoro“. Ko Rimjanite 8:6 tano objasnimo kaj amaro životo zavisinela taro adava dali razmislinaja sar o Jehova. Adathe pišinela: „Keda razmislinela pe bašo želbe e teloskere adava anela meribe, ama keda razmislinela pe bašo bukja taro e Devleskoro duho adava anela životo hem mir“. Znači, ako siem duhovna manuša, panda akana šaj te ova ko mir e Devlea, ka ovel amen andruno mir hem šaj te ovel amen nadež bašo večno životo.

8. Soske nane lokho te ova hem te ačhova duhovna manuša?

⁸ Ama, amen živinaja ko jekh opasno sveto. Adaleske so živinaja maškar o manuša so na razmislinena sar o Devel, valjani but te trudina amen te arakha amari godi. Ako na pheraja amari godi e Jehovaskere mislencar, o sveto ka pherel amari godi telesno stavencar hem razmislibaja. So šaj te kera te na slučinel pe akava amencar? Sar šaj te ova duhovno pozrela manuša?

9. a) So šaj te pomožinel amenge te ova duhovno pozrela manuša? b) Kola šukar primerija ka dikha?

⁹ Isto sar jekh čhavo so valjani te sikljovel taro ple roditelija hem te džal palo lengoro šukar primer, amen da valjani te sikljova okolendar soj paše e Jehovaja hem te dža palo lengoro primer. Adava ka pomožinel amenge te ova duhovno zrela manuša. Tari javer strana, taro primer e telesna manušengoro sikljovaja so na valjani te kera (1. Kor. 3:1-4). Ki Biblija  tane pišime hem šukar hem lošna primerija. Te dikha so šaj te sikljova taro šukar primer e Jakoveskoro, e Marijakoro hem e Isuseskoro.

10. Sar o Jakov sikavgja kaj tano duhovno manuš?

¹⁰ Isto sar bute dženen amendar, e Jakove da na sine le lokho životo. Leskoro phral, o Isav, manglja te mudarel le. Leskoro sastro, o Lavan, but puti mangela sine te iskoristinel le. Ama, e Jakove sine le bari vera ko vetuvanje so dengja le o Jehova e Avraameske. Ov džanlja kaj leskiri familija ka ovel la posebno uloga ko adava vetuvanje, adaleske šukar grižinela pe sine lake (1. Moj. 28:10-15). O Jakov na dozvolingja o pogrešno stavi e javerengoro te anel dži ko adava te bistrel e Jehovaskere vetuvanja. Na primer, keda mislingja kaj tano ki opasnost taro plo phral o Isav, o Jakov molingja e Jehova hem vakergja leske: „Tu vakergjan: ’Me čače ka ovav tuja šukar hem ka kerav tlo potomstvo te ovel sar zrnija pošik ko more‘“ (1. Moj. 32:6-12). E Jakove sine le zorali vera ko e Jehovaskere vetuvanja hem ple životoja sikavgja adava.

11. Kotar džanaja kaj i Marija sine duhovno manuš?

¹¹ Akana te dikha o primer e Marijakoro. O Jehova biringja la te ovel e Isuseskiri daj soske sine duhovno manuš. Adava dikhjola pe taro lafija kolencar so falingja e Jehova keda geli te posetinel ple familija e Zaharija hem e Elisaveta. (Čitin Luka 1:46-55.) Šaj te dikha kaj i Marija mangela sine e Devleskoro Lafi hem šukar pendžarela sine o Hebrejska spisija (1. Moj. 30:13; 1. Sam. 2:1-10; Mal. 3:12). Čak otkeda sine ko brako, e Marija hem e Josife na sine len seksualna odnosija džikote na bijandilo o Isus. I zadača so dengja len o Jehova sine lenge považno taro lengere želbe (Mat. 1:25). Isto agjaar, i Marija  dikhela sine sa so slučingja pe e Isusea džikote bajrovela sine hem šunela sine o bukja kolenge so sikavela sine o Isus. Oj razmislinela sine bašo sa adava (Luka 2:51). Dikhjola pe kaj lake sine važno e Devleskiri namera bašo Mesija. Šaj li te dža palo primer e Marijakoro hem sekogaš te trudina amen te čhiva e Jehovaskiri volja ko prvo than ko amaro životo?

12. a) Sar o Isus džala sine palo primer ple Dadeskoro? b) Sar šaj amen te postapina sar o Isus? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

¹² Taro sa o manuša so nekogaš živinena sine ki Phuv, o Isus tano najšukar primer bašo adava so značinela te ovel pe duhovno manuš. Ple životoja hem službaja ki Phuv, ov sikavgja kaj mangela te džal palo primer ple Dadeskoro. O Isus razmislinela sine, čuvstvujnela sine hem postapinela sine sar o Jehova. Ov kerela sine e Devleskiri volja hem poštujnela sine leskere merilija (Jovan 8:29; 14:9; 15:10). Na primer, sporedin adava so pišingja o Isaija bašo e Jehovaskoro sočuvstvo adalea so pišingja o Marko bašo e Isuseskere čuvstvija. (Čitin Isaija 63:9; Marko 6:34.) Dali džaja palo primer e Isuseskoro adalea so sekogaš sikavaja sočuvstvo okolenge so valjani pomoš? Dali amenge da, isto sar e Isuseske, tano najvažno te propovedina hem te sikava e javere manušen bašo šukar haberi? (Luka 4:43). O duhovna manuša tane sočuvstvitelna hem trudinena pe te pomožinen e javerenge.

13, 14. a) So šaj te sikljova taro duhovno zrela phralja hem phenja avdive? b) Vaker primer.

¹³ Avdive isi but duhovno zrela phralja hem phenja kola so trudinena pe te džan palo primer e Isuseskoro. Šaj primetingjan kaj ola tane revna ki služba, gostoprimliva hem sočuvstvitelna. Iako nane sovršena, ola but trudinena pe te ovel len šukar osobine hem te keren adava so mangela o Jehova. Jekh phen taro Brazil, i Rakel, vakergja: „But mangava sine te pratinav i moda. Adaleske, na uravava man sine baš skromno. Ama, adava so sikliljum bašo čačipa pottikningja man te meninav man hem te ovav duhovno zrelo. Na sine lokho te kerav promene, ama akana sium pobahtali hem isi man čačutni smisla ko životo“.

¹⁴ I Rejlin, jekh phen taro Filipini, sine la javer problemi. Oj sine ko čačipe, ama najvažno sine lake te ovel la bari škola hem šukar platimi buti. Palo nesavo vreme, lakere duhovna celija na sine lake doborom važna. Oj vakergja: „Počmingjum te haljovav kaj nešto falinela mange ko životo, nešto soj but považno tari mli buti“. I Rejlin meningja plo način sar razmislinela hem čhivgja i služba bašo Jehova ko prvo than ko plo životo. Akana isi la vera ko adava so vetingja o Jehova ko Matej 6:33, 34. Oj vakerela: „Sigurno sium kaj o Jehova ka grižinel pe mange!“ Šaj tu da pendžarea phralen hem phenjen taro tlo sobranie so isi len isto stavi. Keda dikhaja sar ola džana palo e Isuseskoro primer, amen da mangaja te dža palo lengoro primer (1. Kor. 11:1; 2. Sol. 3:7).

15, 16. a) So valjani te kera te šaj te ova sar o Hristos? b) Sar šaj te mukha upri amende te vlijajnel o način sar razmislinela sine o Isus?

¹⁵ Sar šaj te dža palo e Isuseskoro primer? Ko Rimjanite 15:5 hem 1. Korinkjanite 2:16 siem pottiknime te razmislina sar o Isus. Te šaj te ova  sar o Isus, valjani te sikljova sar ov razmislinela sine, save čuvstvija sine le hem sar postapingja. E Isuseske sine najvažno te ovel paše e Devlea. Ako trudinaja amen te ova sar o Isus adava ka kerel amen paše e Jehovaja. Adaleske, but tano važno te sikljova te razmislina sar o Isus.

¹⁶ Sar šaj te sikljova te razmislina sar o Isus? Leskere učenikija dikhle sar kergja čudija, šungje sar sikavela sine e manušen, dikhle sar postapinela sine različna manušencar hem šaj sine te dikhen sar ikerela e Devleskere načelija. Ola vakergje: „Svedokija siem bašo sa o bukja so kergja len“ (Dela 10:39). Avdive amen našti te dikha e Isuse. Ama, isi amen o izveštaija taro evangelija kola so pomožinena amenge but šukar te pendžara le. Keda čitinaja hem razmislinaja bašo izveštaija taro Matej, Marko, Luka hem Jovan, sikljovaja sar o Isus razmislinela. Akava pomožinela amenge ko sa te dža palo leskoro primer hem te razmislina sar leste (1. Pet. 2:21; 4:1).

17. Savi korist šaj te ovel amen ako sikljovaja te razmislina sar o Hristos?

¹⁷ Savi korist šaj te ovel amen ako sikljovaja te razmislina sar o Hristos? Isto sar so i šukar hrana ka kerel amaro telo pozoralo, adava so ka mukha upri amende te vlijajnel o način sar razmislinela sine o Isus ka kerel amen duhovno pozorale. Hari pohari ka sikljova sar ov bi postapinela sine ki sekoja situacija. Agjaar ka šaj te ana šukar odluke so ka keren e Devleskiri volja hem ka ovel amen čisto sovest. Na mislinea li kaj vredinela te šuna o biblisko sovet: „Uraven tumen ko Gospodari o Isus Hristos“? (Rim. 13:14).

18. So sikliljan tari akaja statija?

¹⁸ Akaja statija pomožingja amenge te haljova so značinela te ova duhovna manuša. Dikhlem kaj šaj but te sikljova taro primer e manušengoro so sine duhovno zrela. Isto agjaar dikhlem kaj adava so ka razmislina sar o Hristos ka pomožinel amenge te razmislina sar o Jehova hem te ova paše lea. Ama isi panda bukja so šaj te sikljova. Na primer: „Sar šaj te džana dali siem duhovno zorale? Sar šaj te napredujna duhovno? Sar amari duhovnost ka vlijajnel upro amaro životo?“ Bašo akava ka kera lafi ki javer statija.