Dža ko teksto

Dža ki sodržina

Dali o Jakov ulo delo tari familijarno loza e Mesijaskiri adaleske so kingja e Isaveskere pravija sar prvobijamo?

Pučiba taro čitatelija

Pučiba taro čitatelija

Ko purano Izrael, dali nekoj valjani sine te ovel prvobijamo čhavo te šaj te ovel delo tari familijarno loza e Mesijaskiri?

Ko Evreite 12:16 pišinela kaj o Isav na ceningja o sveta bukja hem kaj e Jakoveske dengja ple pravija so sine le sar prvobijamo samo jekhe hajbaske. Adaleske, mislinaja sine kaj nekoj mora te ovel prvobijamo te šaj te ovel delo tari familijarno loza e Mesijaskiri. Mislingjem kaj adaleske so o Jakov dobingja o pravija sar prvobijamo, adalea dobingja i prednost te ovel delo tari familijarno loza e Mesijaskiri (Mat. 1:2, 16; Luka 3:23, 34).

Ama, otkeda šukar proučingjem javera bibliska izveštaija, halilem kaj nekoj na valjani te ovel prvobijamo te šaj te ovel delo tari familijarno loza e Mesijaskiri. Te dikha nesave taro akala izveštaija.

E Jakoveskoro prvobijamo čhavo e Lijaja sine o Ruvim, a e Rahelaja o Josif. Keda o Ruvim kergja nemoral, ov našavgja ple pravija sar prvobijamo hem akala pravija sine dende e Josifeske (1. Moj. 29:31-35; 30:22-25; 35:22-26; 49:22-26; 1. Let. 5:1, 2). Ama, o Mesija na alo ni preku o Ruvim ni preku o Josif. Ov alo preku o Juda, e Jakoveskoro štarto čhavo e Lijaja (1. Moj. 49:10).

Ko Luka 3:32 tane pišime pandž javera manuša so sine delo tari familijarno loza e Mesijaskiri hem sekova jekh lendar verojatno sine prvobijamo. Na primer, o Vooz sine o dad e Ovideskoro, a o Ovid sine o dad e Jesejeskoro (Rut 4:17, 20-22; 1. Let. 2:10-12).

E Jesejeskoro čhavo o David na sine prvobijamo. Ov sine o najtikno taro leskere ofto čhave. Ama, o Mesija alo preku o David (1. Sam. 16:10, 11; 17:12; Mat. 1:5, 6). Isto agjaar, o Solomon sine delo tari familijarno loza e Mesijaskiri, iako na sine e Davideskoro prvobijamo čhavo (2. Sam. 3:2-5).

Akava na značinela kaj nekoj so sine prvobijamo čhavo na sine važno. E prvobijame čhave sine le prednostija kola so e javere čhaven na sine len. But puti, ov ovela sine o poglavari ko kher hem dobinela sine duplo delo taro nasledstvo (1. Moj. 43:33; 5. Moj. 21:17; Is. Nav. 17:1).

Ama o pravija so sine e prvobijame čhave šaj sine te len pe lestar hem te den pe javere čhaveske. Keda o Avraam paldingja e Ismaile, leskere pravija sar prvobijamo čhavo dengje pe e Isakoske (1. Moj. 21:14-21; 22:2). Hem sar so dikhlem angleder, e Ruvimeskere pravija sar prvobijamo čhavo dengje pe e Josifeske.

Tegani, so manglja te vakerel o apostol Pavle ko Evreite 12:16? Adathe pišinela: „Pazinen maškar tumende te na ovel nekoj soj nemoralno ili nekoj so na ceninela o sveta bukja, isto sar o Isav kova so jekhe hajbaske otkažingja pe taro ple pravija so sine le sar prvobijamo“.

Akate o Pavle na kerela sine lafi bašo okola soj delo tari familijarno loza e Mesijaskiri, nego dengja predupreduvanje e hristijanenge. Ov vakergja lenge: „Ispravinen o drumija kolende so phirena tumare pre“ te šaj „nijekh te na ačhol bizo e Devleskoro šukaripe so na zaslužinaja le“. Akava šaj sine te slučinel pe ako kergje nemoral (Evr. 12:12-16). Tegani, ola ka oven sine sar o Isav, kova so na ceningja o sveta bukja nego manglja te zadovolinel ple želbe.

Sprema o običaj so sine ko adava vreme, e Isave šaj ponekogaš sine le prednost te del žrtve e Jehovaske (1. Moj. 8:20, 21; 12:7, 8; Jov 1:4, 5). Ama e Isaveske sine najvažna leskere želbe so čak dengja ple pravija sar prvobijamo baši jekh činija hajbe. O Isav šaj na manglja te doživinel o muke kola so o Jehova vakergja kaj ka doživinel e Avraameskoro potomstvo (1. Moj. 15:13). Ov isto agjaar sikavgja kaj na ceninela o sveta bukja keda ženingja pe duje džuvljencar so na obožavinena sine e Jehova, hem adaleske leskere roditelija sine but tažna (1. Moj. 26:34, 35). Kobor samo pojaver sine o Jakov, kova so kergja sa so šaj te ženinel pe nekasaja so služinela e čačutne Devleske! (1. Moj. 28:6, 7; 29:10-12, 18).

So sikavena amen akala izveštaija bašo manuša soj tane delo tari familijarno loza e Mesijaskiri? Nesave lendar sine prvobijame čhave, a nesave na. O Evreija halile akaja buti hem prifatingje la. Kotar džanaja akava? Adaleske so vakergje kaj o Hristos valjani te avel taro David, e Jesejeskoro najtikno čhavo (Mat. 22:42).