1, 2. Kerea pengalaman i Tony něnodẹ i kitẹ botonge měkoạ pẹ̌bawal᷊ui su pěbawiahẹ̌?

I TONY naguwạ tawẹ apa i papạe. I sie kai muritẹ̌ SMA, katewe i sie madiri mẹ̌sikol᷊ah. I sie mapulu měngědo maning bědang tawe nalulusẹ̌. Su Kaehẹ̌ arau Misa, i sie biasane makoạ sarang bioskop lai měnalang dingangu manga hapịe. Maning i sie bal᷊inẹ taumata dal᷊akị arau měpẹ̌pakẹ narkoba, i sie tawẹ apa timonang pěbawiahẹ̌. Piạ su sahěllo, i Tony nẹ̌sombang dingangu duang katau Sahiding Yehuwa kụ naul᷊ị si sire i sie tawe mangimang piạ Mawu. I sire něgělị si sie darua bawasang tatěmbọe Benarkah Kehidupan Diciptakan? dingangu Asal Mula Kehidupan—Lima Pertanyaan yang Patut Direnungkan.

² Su tempong i Tony saụ nẹ̌sombang dingangi sire, tiněnang i Tony seng nẹ̌bal᷊ui. I sie masau mẹ̌basa bawasang ene hakị u bawasang ene seng nal᷊usu. Tony naul᷊ị si sire, ”Mawu kahěngang-hěngang ene.” I sie něnětạ něngěndung Alkitapẹ̌ kụ tiněnane soal u pěbawiahẹ̌ kadodọ-kadodọ nẹ̌bal᷊ui. Su tempong seng něnětạ něngědung Alkitapẹ̌, i sie nẹ̌bal᷊ui nakoạ muritẹ̌ kapaelange su sikol᷊ah! Kepala sekolah naherang  kụ naul᷊ị si Tony, ”Kakanoạ dingangu nilainu kakạpaele. Apa ini ual᷊ingu i kau něngěndung Alkitapẹ̌ dingangu Sahiding Yehuwa?” Tony nělahẹ i sie nẹ̌bal᷊ui ual᷊ingu něngěndung dingangu Sahiding Yehuwa, kụ i sie lai nẹ̌běke apa seng niěndungange su kepala sekolah ene. Tony nalulusẹ̌ bọu SMA kụ orasẹ̌ ini i sie seng nakoạ perintis biasa dingangu hamba pelayanan. Tony sěbạe mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu i sie piạ Papạe makěndagẹ̌, Yehuwa.​—Mazmur 68:5.

3. Sasasa apa nighělị i Yehuwa su mangangudạ?

³ Pengalaman i Tony něnodẹ i Yehuwa sěbạe mapadul᷊i su mangangudạ. I Sie mapulu i kamene kahěngang-hěngang mal᷊uasẹ̌, hakị u ene i Sie něgělị sasasa, ”Pẹ̌tahěndungko Měndariadinu těntal᷊ang i kau bědang mangudạ.” (Pengkhotbah 12:1) Měkoạ ini tawe gampang. Katewe, dingangu tul᷊umangu Mawu pěbawiahu sarung mal᷊uasẹ̌ su tempong mangudạ dingangu su tempong i kau matělang. Tadeạu i kitẹ limembong makaěna ini, i kitẹ sarung měngěndung apa nakatul᷊ung tau Israel nakasuẹ̌ su Ěntanang Pẹ̌dariandi dingangu apa nakakoạ si Daud nakawatạ si Goliat.

4, 5. Apa kaěndungang i kitẹ bọu cara tau Israel němatạ Kanaan dingangu cara i Daud němatạ si Goliat? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

⁴ Těntal᷊ang tawe simuẹ̌ su Ěntanang Pẹ̌dariandi, sasasa apa nighělị i Yehuwa su tau Israel? Apa i Yehuwa něngoro si sire pěngěndung mẹ̌sekẹ? Tala! (Ulangan 28:1, 2) Yehuwa něngoro si sire gunang tumuhụ dingangu mangimang si Sie. (Yosua 1:7-9) Sasasa ini kakělaěng tawe masuẹ̌ su akal᷊ẹ̌, katewe sěběnarẹ̌e ene kai sasasa kapaelange. Pirang sul᷊ẹ tau Israel nakawatạ tau Kanaan ual᷊ingu tul᷊umang i Yehuwa. (Yosua 24:11-13) Gunang tumuhụ su Mawu, tantu si kitẹ harusẹ̌ piạ pangangimang. Katewe, pangangimang sěntiniạ makakoạ si kitẹ sukses. Dongkeng kangerẹ sarang orasẹ̌ ini, fakta ini tawẹ nẹ̌bal᷊ui.

⁵ I Goliat kai prajurit matoghasẹ̌. Dangẹe maraning tělu meterẹ̌, dingangu si sie piạ manga aghidẹ̌ makapate. (1 Samuel 17:4-7) Katewe si Daud kětạeng piạ sěmbaụ katipolẹ̌ dingangu pangangimange su Mawu. Su taumata apang tawẹ apa pangangimang, apa nikoạ i Daud ene kakělaěng bodokẹ̌. Katewe, sěběnarẹ̌e bodokẹ̌ ene kai i Goliat.​—1 Samuel 17:48-51.

6. Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

⁶ Su pěngangěndungang kal᷊imona, i kitẹ seng něngěndung ěpạ hal᷊ẹ̌ makakoạ si kitẹ limembong mal᷊uasẹ̌. I kitẹ seng něngěndung i kitẹ harusẹ̌ měnukụ kebutuhan rohani, mědal᷊ahapị dingangu taumata apang makěndagẹ̌ su Mawu, piạ cita-cita mapaelẹ̌, dingangu měngarěga kawawebasẹ̌ bọu Mawu. Su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung měngěndung mal᷊awọ soal u ěpạ hal᷊ẹ̌ ini bọu manga prinsip su Mazmur 16.

7. (a) Taumata rohani ene kerea? (b) Apa ’bageang’ i Daud, kụ apa hasile?

⁷ Taumata rohani mangimang su Mawu dingangu mẹ̌tawakal᷊i měmanda kěbị haghi kere cara Mawu měmanda. I sie měmala Yehuwa měngahạ pěbawiahe dingangu mẹ̌tawakal᷊i tumuhụ su Mawu. (1 Korintus 2:12, 13) Daud kai contoh  taumata rohani. I sie nẹ̌kantarị, ”Yehuwa kai bageangku.” (Mazmur 16:5) ’Bageang’ i Daud ene kai pẹ̌dal᷊ahapịe dingangu Mawu. Daud sěbạe měngarěga ’bageange’ kụ i sie nẹ̌těngkal᷊indung si Yehuwa. (Mazmur 16:1) Hasile, i sie botonge maul᷊ị, ”Iạ sěbạe mal᷊uasẹ̌.” Tawẹ apa barang bal᷊inẹ makakoạ si Daud mal᷊uasẹ̌ sul᷊ungu pẹ̌dal᷊ahapịe dingangi Yehuwa!​—Basa Mazmur 16:9, 11.

8. Manga hal᷊ẹ̌ apa botonge makakoạ si kau kahěngang-hěngang mal᷊uasẹ̌?

⁸ Taumata apang měngẹ̌ngal᷊imona doitẹ̌ dingangu karal᷊uasu dunia tawe kahěngang-hěngang mal᷊uasẹ̌ kere i Daud. (1 Timotius 6:9, 10) Sěngkatau saudara su Kanada naul᷊ị, ”Karal᷊uasẹ̌ tutune nikapěndangeng i kitẹ bal᷊inẹ bọu barang botonge kaěbakeng i kitẹ, katewe bọu apa nighělị i kitẹ su Simbul᷊u gaghělị mapapia, Mawu Yehuwa.” (Yakobus 1:17) Mạeng i kau měnoghasẹ̌ pangangimangu si Yehuwa dingangu turusẹ̌ měkoạ kapulu-Ne, pěbawiahu sarung piạ gunane dingangu kahěngang-hěngang mal᷊uasẹ̌. Hakị u ene, apa sarung koatengu gunang měnoghasẹ̌ pangangimangu? I kau harusẹ̌ měgělị temponu gunang Yehuwa, contone mẹ̌basa Hengetang’E, mẹ̌tiněna soal u diadikang’E, manga sipat’E, dingangu kakěndag’E si kau.​—Roma 1:20; 5:8.

9. Kerea i kitẹ měmala Hengetangu Mawu měmal᷊ui si kitẹ?

⁹ Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, kere sěngkatau papạ mapia, Mawu něnodẹ kakěndag’E su tempong něgělị disiplin si kitẹ mạeng i kitẹ někoạ pẹ̌sasal᷊a. I Daud měngẹ̌ngarěga disiplin kerene. I sie naul᷊ị, ”Iạ sarung mẹ̌dalo si Yehuwa, i Sie měnẹ̌nul᷊idẹ̌ si siạ. Maning su hěbi lai, tiněnang naungku měnẹ̌nul᷊idẹ̌ si siạ.” (Mazmur 16:7) Daud mětẹ̌tiněna tiněnang Mawu dingangu mětẹ̌tawakal᷊i mẹ̌těno si Sie. I Daud němala tiněnang Mawu němal᷊ui watangenge hakị u i sie nakoạ taumata mapia. Su tempong i kau mẹ̌těno si Daud, kakěndagu su Mawu dingangu kapulunu mapakal᷊uasẹ̌ si Sie sarung limembong matoghasẹ̌, kụ i kau sarung makoạ taumata matělang su rohani. Sěngkatau saudari arenge Christin naul᷊ị su tempong někoạ riset dingangu nẹ̌tiněna apa seng niwasane, i sie nẹ̌pěndang ene niwohẹ i Yehuwa gunang i sie!

10. Tumuhụ Yesaya 26:3, apa gunane piạ tiněna rohani?

¹⁰ Mạeng i kau taumata rohani, i kau sarung měmanda dunia ini kere cara Mawu. Yehuwa něgělị si kau kasingkạ dingangu pelesa sěbạe maarěga ini. Kawe nụe? I Sie mapulu i kau masingkạ apa sěbạe penting su pěbawiahẹ̌, botonge měkoạ putusang mapia, dingangu tawe mẹ̌sasěsilẹ̌ su ěllo mahi. (Basa Yesaya 26:3) Tumuhụ sěngkatau saudara bọu Amerika Serikat arenge Yosua, mạeng i kau tatapẹ̌ marani dingangi Yehuwa, i kau sarung makasilo mal᷊ahẹ sude hal᷊ẹ̌ penting dingangu sude tawe penting.

11. Hapị kerea nipileng i Daud?

¹¹ Basa Mazmur 16:3. Daud masingkạ carane mědeạ manga hapị mapia. I sie němile hapị makěndagẹ̌ si Yehuwa, kụ ini nakakoạ si sie sěbạe mal᷊uasẹ̌. Daud něsěbạ manga hapịe ”taumata masusị”. Manga hapịe ini kai taumata apang tụtol᷊e atorang moral i Yehuwa. Měmamohẹ mazmur wal᷊inẹ piạ tiněna mẹ̌sul᷊ung soal u měmile hapị. I sie naul᷊ị, ”Iạ nědal᷊ahapị dingangu kěbị taumata apang  měngẹ̌ngadatẹ̌ si Kau dingangu měkẹ̌koạ parenta-Nu.” (Mazmur 119:63) Kere seng niěndungang i kitẹ su pěngangěndungang kal᷊imona, i kau botonge makaěbạ hapị mapia su tal᷊oarang ělang i Yehuwa. Tantu, umuru manga hapịu tawe harusẹ̌ mẹ̌sul᷊ung dingangu.

12. Kawe nụe i Daud dingangi Yonatan nědal᷊ahapị mapia?

¹² Daud tawe kětạeng němile i sire apang umure mẹ̌sul᷊ung dingange gunang makoạ hapịe. Apa i kau masingkạ i sai-sai hapị i Daud? Aramanung i kau nakatahěndung si Yonatan. Pẹ̌dal᷊ahapị i Daud dingangi Yonatan kai contoh pẹ̌dal᷊ahapị kapaelange su Alkitapẹ̌. Katewe, apa i kau masingkạ i Yonatan limembong maghurang ěndịu 30 su taunge bọu i Daud? Kawe nụe i rẹ̌dua botonge nědal᷊ahapị? Ual᷊ingu i rẹ̌dua mangimang su Mawu. I rẹ̌dua lai měngẹ̌ngadatẹ̌ dingangu měngẹ̌ngarěga manga sipatẹ̌ mapaelẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ. Contone i rẹ̌dua wahani su tempong timatěngo manga sědụ u Mawu.​—1 Samuel 13:3; 14:13; 17:48-50; 18:1.

13. Kerea carane tadeạu makaěbạ lawọ hapị? Gělịko contone.

¹³ Kere i Daud dingangi Yonatan, i kitẹ botonge mal᷊uasẹ̌ mědal᷊ahapị dingangu taumata apang makěndagẹ̌ dingangu mangimang si Yehuwa. I Kiera, seng marěngụ nakoạ ělang i Yehuwa, naul᷊ị, ”Iạ nědal᷊ahapị dingangu taumata bọu patikụ duniạ, bọu haghing latar belakang dingangu budaya.” Mạeng i kau měkoạ hal᷊ẹ̌ mẹ̌sul᷊ung, i kau makapěndang Alkitapẹ̌ dingangu rohkẹ̌ masusi seng napakasěmbaụ kěbị ělang i Yehuwa su patikụ duniạ kere sěmbaụ keluarga.

14. (a) Kerea i kau botonge měkoạ cita-cita mapaelẹ̌? (b) Apa niul᷊ịu pirang katau mangangudạ soal u cita-citang i sire?

¹⁴ Basa Mazmur 16:8. Si Daud, měkoạ kapulung Mawu kai hal᷊ẹ̌ sěbạe penting. Kere i Daud, su tempong i kau měkoạ cita-cita, pẹ̌tiněna apa kapulung Mawu gunang koatengu. Mạeng měkoạ ene i kau sarung mal᷊uasẹ̌. Sěngkatau saudara arenge Steven naul᷊ị, ”Su tempong iạ nẹ̌tawakal᷊i něnahusu cita-cita, kụ nakasingkạ  iạ seng někoạ kemajuan, iạ sěbạe mal᷊uasẹ̌.” Sěngkatau saudara mangudạ bọu Jerman kụ něngal᷊ing sarang negeri wal᷊inẹ naul᷊ị, ”Su tempong iạ maghurang kụ mẹ̌tahěndung pěbawiahẹ̌ku, iạ madiri makapěndang kěbị apa nikoạku ene kětạeng gunang watangengku hala.” Apa i kau lai kerene? Mạeng iya, pakẹe pěbawiahu gunang měmantugẹ̌ Mawu dingangu mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ. (Galatia 6:10) Pěkoạe cita-cita gunang mẹ̌tahamawu si Yehuwa dingangu pẹ̌doạe tadeạu Yehuwa mẹ̌tul᷊ung si kau měnahusu cita-cita ene. Yehuwa sarung dumaringihẹ̌ daroanu!​—1 Yohanes 3:22; 5:14, 15.

15. Cita-cita apa botonge koatengu? (Pěmanda kotak ” Manga Cita-Cita Botonge Koatengu”.)

¹⁵ Cita-cita apa botonge koatengu? Apa i kau mapulu měgělị komentarẹ̌ su pěngangibadang měpakẹ baweranu hala? Arau, apa i kau mapulu merintis arau měhal᷊ẹ̌ su Betel? I kau lai botonge měngěndung bawera wal᷊inẹ gunang měhabarẹ̌ su lawọ taumata. Sěngkatau saudara seng nakoạ pelayan sepenuh waktu, arenge Barak naul᷊ị, ”Sabang iạ mẹ̌bangung mal᷊ukadẹ̌, iạ masingkạ kěbị katatoghasẹ̌ku sarung gělịkangku gunang Yehuwa. Pěndang kerene tawe kaěbạkeng mạeng iạ měkoạ hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ.”

16. Kerea i Daud měmanda hukung dingangu atorangu Mawu, kụ kawe nụe?

¹⁶ Basa Mazmur 16:2, 4. Kere seng niěndungang i kitẹ su pěngangěndungang kal᷊imona, i kitẹ botonge makaěbạ kawawebasẹ̌ tutune mạeng i kitẹ tumuhụ atorangu Mawu. I kitẹ něngěndung kuměndagẹ̌ barang mapia dingangu mawěnsing barang dal᷊akị. (Amos 5:15) Daud naul᷊ị i Yehuwa kai ”Simbul᷊u kapia” si sie. Kěbị apa nikoạ i Yehuwa ene sěntiniạ mapia. Kěbị barang mapia nikaěbạ i kitẹ asal᷊e bọu i Sie. Daud sěbạe nẹ̌tawakal᷊i mẹ̌těno su Mawu dingangu kuměndagẹ̌ apa ikẹ̌kapulung i Yehuwa. Katewe i Daud lai něngěndung mawěnsing apa ikẹ̌kawěnsing i Yehuwa. Contone maněmbah berhala. Maněmbah berhala ene kai maněmbah taumata arau barang, bal᷊inẹ maněmbah si Yehuwa. Maněmbah berhala sěběnarẹ̌e mapakasanạ taumata dingangu měmul᷊aho kawawantugẹ̌ nakoạ hakẹ̌ i Yehuwa.​—Yesaya 2:8, 9; Wahyu 4:11.

17, 18. (a) Apa niul᷊ị i Daud soal u tětal᷊u ibadah palsu? (b) Apa nakakoạ pěbawiahu taumata orasẹ̌ ini ”napenẹu kasasigěsạ”?

¹⁷ Su tempong tamai, kakanoạ amoral nakoạ bageang bọu ibadah palsu. (Hosea 4:13, 14) Lawọ taumata puluang su ibadah palsu ual᷊ingu i sire puluang měkoạ barang amoral. Katewe, apa pěbawiahi sire mal᷊uasẹ̌? Tala! Daud naul᷊ị pěbawiahi sire ”napenẹu kasasigěsạ”. I sire němate manga anạ i sire gunang makoạ sasěmbah su manga mahan duata! (Yesaya 57:5) Yehuwa mawěnsing apa nikoạ i sire. (Yeremia 7:31) Mạeng i kau měbẹ̌biahẹ̌ su tempo ene, i kau tantu mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu matimadu měnẹ̌němbah si Yehuwa!

¹⁸ Orasẹ̌ ini, lawọ agama palsu němala kakanoạ amoral, kere homoseksual. Ini nakakoạ taumata nẹ̌pěndang i sire webasẹ̌, sěmbal᷊ia pěbawiahi sire ”napenẹu kasasigěsạ”. (1 Korintus 6:18, 19) Apa i kau nakasilo hal᷊ẹ̌ ini? Hakị u ene, mangangudạ, daringihẹ̌ko si Amangu su sorga. Pẹ̌pěndangke tumuhụ si Yehuwa ene piạ gunane. Pẹ̌tiněna pakapia tětal᷊u kakanoạ amoral. I kau sarung masadarẹ̌ karal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu rosa ene kětạeng sementara  katewe tětal᷊e sěbạe ral᷊akị. (Galatia 6:8) Yosua, seng nisěbạ kanini, naul᷊ị, ”I kitẹ botonge měmile kerea i kitẹ měpakẹ kawawebasẹ̌ i kitẹ, katewe mẹ̌sal᷊apakẹ kawawebasẹ̌ ene tawe makarěntang karal᷊uasẹ̌.”

19, 20. Apa al᷊amatẹ̌ kaěbạkengu mangangudạ mạeng i sire mangimang dingangu tumuhụ si Yehuwa?

¹⁹ Yesus naul᷊ị, ”Mạeng i kamene turusẹ̌ měndesọ baweraku, i kamene kahěngang-hěngang muritẹ̌ku. I kamene sarung makasingkạ katěngadẹ̌, kụ katěngadẹ̌ ene sarung mapakawebasẹ̌ si kamene.” (Yohanes 8:31, 32) Ual᷊ingu Yehuwa, i kitẹ nawebasẹ̌ bọu agama palsu, takhayul, dingangu nighělịkangu kasingkạ. Su tempo mahi, i kitẹ sarung měnarimạ ”kawawebasẹ̌ mawantugẹ̌ kere seng nikaěbạ u manga anạ u Mawu.” (Roma 8:21) Orasẹ̌ ini lai, i kau botonge makapěndang kawawebasẹ̌ mawantugẹ̌ ini mạeng i kau tumol᷊e těntirong i Kristus. I kau sarung ”makasingkạ katěngadẹ̌”, bal᷊inẹ kětạeng ual᷊ingu něngěndung ene katewe lai ual᷊ingu i kau někoạ ene!

²⁰ Mangangudạ, pěngarěga kawawebasẹ̌ bọu Mawu. Pakẹ pakapia ene. Ene makatul᷊ung si kau měkoạ putusang orasẹ̌ ini, kụ pěbawiahu su tempo mahi sarung mal᷊uasẹ̌. Sěngkatau saudara mangudạ naul᷊ị, ”Měpakẹ pakapia kawawebasẹ̌ su tempong mangudạ sarung makatul᷊ung si kau su tempong měkoạ putusang limembong gěguwạ, kere mědeạ hal᷊ẹ̌, arau měmile mapulu mẹ̌kawing arau sementara tawe mẹ̌kawing.”

21. Kerea i kau botonge makaěbạ ”pěbawiahẹ̌ sěběnarẹ̌e”?

²¹ Pěbawiahẹ̌ mal᷊uasẹ̌ bọu duniang Setang tawe matahang marěngụ. Taumata lai běga apa sarung mariadi dịěllo. (Yakobus 4:13, 14) Hakị u ene, pẹ̌tawakal᷊ịe makaěbạ ”pěbawiahẹ̌ sěběnarẹ̌e”, ene kai pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌ su dunia wuhu. (1 Timotius 6:19) Yehuwa tawe měmaksa taumata maněmbah si Sie. I kau bebasẹ̌ měmile. Hakị u ene, koạe i Yehuwa mariadi ’bageangu’. Pẹ̌tawakal᷊ịe ěllo-ěllo tadeạu limembong marani dingangi Yehuwa. Pěngarěga kěbị ”barang mapia” seng nighělị’E si kau. (Mazmur 103:5) Pangimangke Yehuwa sarung měgělị si kau lawọ karal᷊uasẹ̌—karal᷊uasẹ̌ kěkalẹ̌!​—Mazmur 16:11.