Tshɔka lɛnɛ ele awui

Tshɔka lo ɛtɛ w'awui

TETEMALA NSUNGUKALA!

Okakatanu wendana l’ase dawo​—Miliyɔ y’anto wekɔ lo ndawɔ oma l’Ukraine

Okakatanu wendana l’ase dawo​—Miliyɔ y’anto wekɔ lo ndawɔ oma l’Ukraine

 Wodja wa Russie wakatatɛ mbɔtwɛ wodja w’Ukraine la ta lo Ngɔndɔ ka hende 24, 2022, ndo nsɛnɔ ya miliyɔ y’anto yekɔ lo waale ndo wekɔ lo ndawɔ oma lo wodja w’Ukraine. a

 “Waa bɔmbɛ yekɔ lo tondɔtondɔ. Anto wekɔ la wɔma waheyama ndo nkɔndɔla. Lam’akateye dia kawolo kekɔ lo mɛmba anto dia mbatondja oma l’Ukraine, sho takɔshi yɛdikɔ ntshɔ. Takahombe ntshika diangɔ diaso tshɛ, nɛ di’onto tshɛ akahombaka mbɔsa tapa dia tshitshi ɔtɔi. Takakoke tsho mbɔsa adɔkima w’ohomba, ekanga ndo ashi. Takatshike diangɔ dikina tshɛ ndo takatshu otsha lo gara etena kakakɔka bɔmbɛ.”​—Nataliia, oma la Kharkiv, Ukraine.

 “Polo l’etena k’ekomelo, takafɔnyaka dia ta hadiotɔlɔma. Lakoke wendjo w’ekoma oma lo bɛtshi dimɔtshi di’osomba ndo adidishi wakadidimaka. Lakɔshi yɛdikɔ ya ndawɔ, ndo lakɔshi paka diangɔ diele ohomba. Lakatshike luudu lami l’eshidi 8 kokele wa pindju ndo lakɔshi kawolo otsha la Lviv ndo oma laasɔ, lakɔshi mutuka otsha la Pologne.”​—Nadija, oma la Kharkiv, Ukraine.

Lo sawo nɛ

 Naa ɛkɔkɔ w’eshika wakonya anto dia ntshika ngelo yawɔ?

 Anto wakatatɛ ndawɔ oma l’Ukraine l’ɔtɛ wakɔtwɛ wodja wa Russie wodja w’Ukraine la ta. Koko, Bible mbisholaka awui akina w’ohomba efula, mbuta ate ɛkɔkɔ ekina wakonya anto dia ndawɔ ngelo yawɔ:

  •   Mandji y’ana w’anto ya l’andja w’otondo yambohekɔ dia mbisha nkumbo y’anto w’anto kɛnɛ kewɔ l’ohomba. Wanɛ wele la lowandji kambaka la lowandji lawɔ dia nsɔkisha anto.​—Ondaki 4:1; 8:9.

  •   Satana Diabolo, “owandji w’andja ɔnɛ,” ekɔ la shɛngiya ya kɔlɔ le anto, diakɔ diata Bible ɔnɛ: “Andja w’otondo wekɔ lo nɔmbɔma oma le kanga kɔlɔ.”​—Joani 14:30; 1 Joani 5:19.

  •   Laadiko w’ekakatanu wambɛnya anto paa l’edja k’ɛnɔnyi nkama, tekɔ lo nsɛna l’etena kakatatshi Bible ɔnɛ: “Lo nshi y’ekomelo, tena dia wolo mbikikɛ diayoyala.” (2 Timɔte 3:1) Ndo nto ɔnɛ, lo nshi y’ekomelo, ata, mpokoso y’oma lo diangɔ diakatongama, ndjala ya kasha ndo elando wayonga, akambo wayotshutshuya anto dia ndawɔ.​—Luka 21:10, 11.

 Lende akoka ase dawo ntana elongamelo?

 Bible mɛnyaka di’Otungi aso, Jehowa b ekɔ Nzambi koka ase dawo ndo anto watshika mvudu yawɔ ngandji ndo kɛtshi. (Eohwelo k’Ɛlɛmbɛ 10:18) Nde ndakaka dia nkandola ekakatanu w’ase dawo oma lo tshimbo ya lowandji lande la l’olongo, lelamɛ Diolelo dia Nzambi, nɛ diayɔhɛna mandji y’ana w’anto. (Danyɛlɛ 2:44; Mateo 6:10) Jehowa ayokamba la Diolelo diande dia minya Satana Diabolo. (Rɔmɔ 16:20) Diolelo sɔ diayonga lowandji la l’andja w’otondo ndo diɔ diayonya awui wa diatɔnelo dioye oma lo woho wele anto lo wedja wotshikitanyi. Andja w’otondo wayonga nkumbo ɔtɔi kele kaamɛ. Ndooko layolawɔ luudu lande nto, nɛ dia Bible ndakaka ɔnɛ: “Vɔ wayodjasɛ onto l’onto l’ɛse k’ɔkɔdi ande wa vinyɔ ndo l’ɛse k’osongo wa fingo, ndo ndooko onto layowaotsha wɔma, nɛ dia onyɔ wa Jehowa kanga lolembelembe kambota.”​—Mika 4:4.

 Paka Diolelo dia Nzambi mbakoka nkandola lo pondjo ekakatanu wendana l’awui wa dawo wɛnaso ɛlɔ kɛnɛ. Jehowa ayokamba la Diolelo diande dia minya ekakatanu tshɛ watshutshuya anto dia nkoma ase dawo. Tɔsɛdingola bɛnyɛlɔ dimɔtshi:

 Onde Bible koka nkimanyiya ase dawo ɛlɔ kɛnɛ?

 Eelo. Laadiko wa tɔ mbisha ase dawo elongamelo k’oshika kendana la nshi yayaye, Bible koka tokimanyiya dia ndɔshana l’ekakatanu wahomana la so ɛlɔ kɛnɛ.

 Tɔndɔ dia lo Bible: “Kanga enginya atetawɔka ɛtɛkɛta tshɛ, koko kanga kɛsɔ atokanaka yimba lo ena tshɛ katakolande.”​—Tokedi 14:15.

 Kɛnɛ kalembetshiya dui sɔ: Ɛna la ntondo waale wakoka kokomɛ ndo woho wakokayɛ ndjakokɛ. Nyewɔ dengalenga diakoka mbɔtwɛ ase dawo l’ahole awɔ w’eyoyo ko mbasalɛ kɔlɔ.

 Tɔndɔ dia lo Bible: “Ɔnkɔnɛ, naka tekɔ la yangɔ ya ndɛ ndo dihɔndɔ dia ndɔta, tɔngɛnɛngɛnɛ la diangɔ sɔ.”​—1 Timɔte 6:8.

 Kɛnɛ kalembetshiya dui sɔ: Ewɔ dia mbika washo lo diangɔ dia l’emunyi. Naka wɛ ngɛnangɛna la kɛnɛ kele la yɛ, kete wɛ ayonga l’ɔngɛnɔngɛnɔ w’efula.

 Tɔndɔ dia lo Bible: “Ɔnkɔnɛ, akambo tshɛ walanganyu anto nyosalɛ, nyu la wɔ pombaka mbasalɛwɔ.”​—Mateo 7:12.

 Kɛnɛ kalembetshiya dui sɔ: Onga la solo dia lotutsha ndo ɔlɔlɔ. Waonga asɔ wayokokimanyiya dia nɛmiyama oma le anto wa lo ngelo kanyu ndo wɛ ayetawɔma oma le wɔ.

 Tɔndɔ dia lo Bible: “Tanyokaloyake kɔlɔ lo kɔlɔ.”​—Rɔmɔ 12:17.

 Kɛnɛ kalembetshiya dui sɔ: Aha nkɛlɛ kotshutshuya dia nkaloya kɔlɔ lo kɔlɔ etena kakosalɛ onto kɔlɔ. Dui sɔ diayokonya tsho akambo kɔlɔ k’efula.

 Tɔndɔ dia lo Bible: “Lo akambo tshɛ, dimi lekɔ la wolo oma le ɔnɛ lambisha lokalo.”​—Filipɛ 4:13.

 Kɛnɛ kalembetshiya dui sɔ: Sha Nzambi dihole di’ohomba lo lɔsɛnɔ layɛ ndo lɔmbakande. Nde koka kokeketsha dia ndɔshana l’okakatanu ayɛ.

 Tɔndɔ dia lo Bible: “Lo oseka dikambo tshɛ, tanyoyakiyanyake, koko nyote Nzambi ehomba anyu lo dɔmbɛlɔ la ɛsɛngɔsɛngɔ kaamɛ ndo la eokelo ka losaka, ko wɔladi wa Nzambi woleki tokanyi tshɛ wayolama etema anyu la timba tanyu.”​—Filipɛ 4:6, 7.

 Kɛnɛ kalembetshiya dui sɔ: Lɔmba Nzambi ki ka lo yimba ndo ka l’otema la ntondo k’okakatanu tshɛ wakokayɛ mpomana la wɔ. Enda sawo diata ɔnɛ: Philippiens 4:6, 7​—‘Ne vous inquiétez de rien.’”

a Lushi lakayelana la wɔtwɛlɔ w’asɔlayi lo wodja w’Ukraine, tshunda dielɛwɔ Haut Commissariat des Nations unies pour les réfugiés (UNHCR) akate dia ɔsɔ ekɔ dui diamboleka wolo ndo dia wanyandja. Lo nshi 12 tsho, ndekana miliyɔ hiende y’ase dawo wakalawɔ oma l’Ukraine otsha lo wedja wele suke, ndo miliyɔ kekina k’anto wakatɔlama l’ahole akina wa lo wodja ɔsɔ.

b Jehowa mbele lokombo l’oshika laki Nzambi. (Osambo 83:18) Enda sawo diele l’ɔtɛ a dui ɔnɛ: “Ele Jehowa?