Okutauluka omutete

Siovaa Olie? Oityi Tuesukisila Okutumbula Enyina Liae?

Siovaa Olie? Oityi Tuesukisila Okutumbula Enyina Liae?

Ekumbululo Lyo Mbimbiliya

 Siovaa, o Huku yotyotyili, oe wapopiwa vali unene mo Mbimbiliya, oe watunga ovipuka viatyo aviho. (Eholololo 4:11) Ovo Ambalayau na Moisesi na Sesusi vafendele Siovaa Huku. (Gênesis 24:27; Êxodo 15:1, 2; Suau 20:17) Oe Huku yovanthu aveho veli pano pohi. — Salmo 47:2.

 Ombimbiliya ipopia okuti enyina lya Huku o Siovaa. (Êxodo 3:15; Salmo 83:18) Enyina olio liatuka kondaka imwe melaka lyo Hebeleu ipunguhuna okuti “Okukala.” Ovanongo ovanyingi vokulilongesa Ombimbiliya, vehole okupopia okuti mokutala enyina Siovaa lipopia okuti “Ngwe Ukala Etyi Ahanda Okukala.” Ngwe otyo umwe Siovaa ekahi. Watunga ovipuka aviho; tyina apopia otyipuka, utyilinga umwe. (Isaías 55:10, 11) Ombimbiliya tupu ipopia etyi Siovaa ekahi. Ipopia okuti Siovaa ukahi nawa, una oluembia novanthu. — Êxodo 34:5-7; Luka 6:35; 1 Suau 4:8.

 Onthwe molunyaneka tuti Siovaa. Mahi ngotyo enyina lya Huku tuelipitiya vala, mokonda muene melaka lyo Hebeleu lihonekwa nonoletela ononkhuana: יהוה (YHWH). Pahe etyi vokupopia o Hebeleu ankho velitumbula kohale, katyiiwe. a

Etyi Enyina lya Huku litumbulwa kohale katyiiwe. Omokonda yatyi?

 Melaka lyo Hebeleu, onondaka ankho mbuhonekwa vala nono konsoante, ankho kambuhonekwa nono vongale. Muene ovanthu pokutanga ankho vetyii-ale ovongale patyi mavapake-po. Etyi pahe omikanda vyo Mbimbiliya viahonekwa melaka lyo Hebeleu viapwa okuhonekwa (“Old Testament”), vamwe pova Sundeu avahimbika okupopia okuti enyina lya Huku kalitumbulwa. Tyina ankho vati pokutanga Ondaka ya Huku, apa vamavasi enyina Siovaa, pamwe vatanga-po “Tatekulu,” pamwe avati vala “Huku.” Katutu-katutu, olusoko olo aluhimbika okuliyandyana, pahe netyi ova Sundeu ankho vatumbula enyina lya Huku, katyiiwe. b

 Vamwe vati kohale enyina lya Huku ankho velitumbula okuti “Yawee,” ava ovakuavo vapopia otyikwavo. Momikanda vimwe vitiwa Rolos do Mar Morto, muna onondaka mbumwe mbomukanda wa Levítico mbahonekwa melaka lyo Ngeleku, enyina lya Huku liahonekwa-mo okuti Iao. Vamwe ankho vokuhoneka omikanda melaka lyo Ngeleku, vapopia okuti mokutala enyina lya Huku litumbulwa okuti Iae, Iabee, Iaouee. Mahi mokonda tyati vala ava vapopia etyi, ava vapopia etyi, pahe katutyii nawa ine otyili umwe. c

Omatutu ovanthu vapopia ayemba kenyina lya Huku mo Mbimbiliya

 Omatutu: Vokuapitiya Ombimbiliya momalaka omakuavo, enyina “Siovaa” velipaka-mo vala.

 Otyili: Enyina lya Huku, liahonekwa melaka lyo Hebeleu, mo Mbimbiliya limoneka-mo onovesi mbulamba po 7.000. d Pahe omokonda ovapitiyi vamwe vokuapitiya Ombimbiliya momalaka omakuavo, enyina lya Huku velipola-mo avapingiya-mo “Tatekulu.”

 Omatutu: Huku kesukisile-ale enyina.

 Otyili: Huku oe muene watuma ovanthu vokuahoneka Ombimbiliya vapake-mo enyina liae. Atee umwe wapopia okuti ava vokumufenda vena okutumbula enyina liae. (Isaías 42:8; Joel 2:32; Malaquias 3:16; Ova Loma 10:13) Kohale vamwe vahandele ovanthu valimbwe enyina lya Huku avehelitumbula vali. Mahi Huku evepopila umwe okuti etyi ankho veya nokulinga tyapenga, ketyihandele. — Jeremias 23:27.

 Omatutu: Oviso vyo va Sundeu vipopia okuti enyina lya Huku kalitumbulwa, lina okupolwa mo Mbimbiliya.

 Otyili: Ova Sundeu vamwe tyili ankho kavatumbula umwe enyina lya Huku, mahi tupu ankho kavelipolo Mondaka ya Huku. Etyi muene ankho vahalingi vala, okulitumbula. Mahi Ombimbiliya ipopia okuti ine ovanthu vapopia tyimwe, hamwe oviso, vilipona netyi tyili Mondaka ya Huku, opo katupondola okulinga etyi vapopia. — Mateusi 15:1-3.

 Omatutu: Enyina lya Huku kalipondola okukala mo Mbimbiliya mokonda etyi ankho litumbulwa kohale katyiiwe.

 Otyili: Vokupopia ngotyo, ngotyo vena nokuti namphila tupopia omalaka elikalaila, tyina tuti pokutumbula enyina lya Huku, tuna umwe vala okulitumbula otyipuka tyike. Mahi mo Mbimbiliya tuvasa-mo okuti vokuafendele Huku kohale, tyina ankho veya pokutumbula enyina liomunthu umwe, ankho vati umwe vo oku velitumbula ñgaa, vo oku velitumbula tyityatyo.

 Nkhele tusoke komukulu umwe omu Isilayeli ankho utiwa o Sosuwe. Povakilisitau vo tete, ankho tyati umwe vamwe vapopia o Hebeleu, ovakuavo vapopia o Ngeleku. Vokupopia o Hebeleu, mokutala enyina Sosuwe ankho velitumbula okuti Yehoshua. Ava vokupopia o Ngeleku, mokutala ankho vati Iesous. Mo Mbimbiliya tuvasa-mo oñgeni enyina lya Sosuwe ankho lihonekwa melaka lyo Ngeleku. Naina Ovakilisitau vo tete ankho kavati ngaliti pano enyina eli lina okutumbulwa ñgaa. Omanyina Ombimbiliya muene ankho veetumbula vala omu tyevepepukila okutalela kelaka liavo. — Ovilinga 7:45; Ova Hebeleu 4:8.

 No pokupitiya enyina lya Huku momalaka omakuavo ongotyo. Tyokuti enyina lya Huku lina okutumbulwa ñgaa, otyo katyesukisile-ale unene. Tyikola, okulipaka apa muene vokuahonekele Ombimbiliya velipakele.

a Tyndale used the form “Iehouah” in his translation of the first five books of the Bible. Over time, the English language changed, and the spelling of the divine name was modernized. For example, in 1612, Henry Ainsworth used the form “Iehovah” throughout his translation of the book of Psalms. When he revised that translation in 1639, he used the form “Jehovah.” Likewise, the translators of the American Standard Version of the Bible, published in 1901, used the form “Jehovah” where the divine name appeared in the Hebrew text.

b Omukanda Nova Enciclopédia Católica, Omukanda wa Vali, Volume 14, Pefo 883-884, wati ngetyi: “Okutuka umwe apa ova Isilayeli vahimbika okukondoka komaumbo avo okutunda koukonde, ovanthu pahe avahimbika okusoka okuti enyina Yahweh likola unene, kalitumbulwa. Pahe apa ankho vamavasi enyina Yahweh, vapaka-po ADONAI, okuti hatyo avati, ELOHIM.”

c Opo utyinoñgonoke umwe nawa, tanga onthele yo tete mo Omukanda Ukuatesako Okulilongesa Ondaka ya Huku, pokuati: “Enyina lia Huku Movihonekwa vio Hebreu.”

d Tanga omukanda Theological Lexicon of the Old Testament, Volume 2, pefo 523-524.