Hagnente ty agnate’ao

“Hajao ‘ze Naharon’Andrianagnahare Baogne’”

“Hajao ‘ze Naharon’Andrianagnahare Baogne’”

“Ao ze naharon’Andrianagnahare baogne, tsy ho sarahe o ndaty.” ​—MARKA 10:9.

HIRA: 131, 132

1, 2. Toko’e handrisike antikagne hanao ino ty Hebreo 13:4?

 TEA’O vao ty magnaja ndra magnomey voninahitse i Jehovah? Azo antoke fa tena tea’o zay sady fagneva izay reke. Mampitamà reke fa homea’e voninahitse ze magnomey voninahitse aze. (1 Sam. 2:30; Ohab. 3:9; Apok. 4:11) Tea’e hagnaja naho hagnomey voninahitse ty ndaty hafa ka rehe, agnisa izay o manam-pahefàgneo. (Rom. 12:10; 13:7) Faie misy raha tena tea’e naho mba hajae’o ka. Ino zay? O fanambaliagneo.

2 Hoe ty apostoly Paoly: “Anò ty hahavy ty fanambaliagne hanan-kasigne agnatreha o ndaty iaby, sady ao tsy ho voaloto ty fandrea ty mpivaly.” (Heb. 13:4) Tsy tihoe te hirehake miomba ty fanambaliagne avao ty Paoly tie teo. Te handrisike ty Kristiana tsikiraidraike avao reke mba hagnaja o fanambaliagneo, ty dika izay hihevetse io ho sarobily. Hoe izay vao ty fahatreava’o o fanambaliagneo, lohotsie naho ohatse rehe fa manambaly?

3. Ino ty torohevetse nimea i Jesosy miomba o fanambaliagneo? (Henteo ty sare am-panomboha i lahatsoratsey eo.)

3 Manahake i Jesosy rehe naho magnaja o fanambaliagneo, sady ireke ty modely tena soa amy izay. Nagnontane aze miomba o fisaraham-panambaliagneo o Fariseò tie indraike. Nagneregne ty raha nisaontsien’Andrianagnahare miomba i fanambaliagne voaloha’ey reke tamy izay. Hoe reke: “Hienga ty rae’e naho ty rene’e o lahilahio mba hiharo amy ty vali’e, sady hanjare nofotse raike iareo.” Hoe ka reke: ‘Ao ze naharon’Andrianagnahare baogne, tsy ho sarahe o ndaty.’​—Vakio ty Marka 10:2-12; Gen. 2:24.

4. Tea i Jehovah hanao akore o fanambaliagneo?

4 Treantikagne boake amy izay fa neke i Jesosy tie boake aman’Andrianagnahare o fanambaliagneo, sady natao haharetse io. Tsy nisaontsy tamy i Adama naho i Eva ty Andrianagnahare tie afake misarake iareo. Raike avao ty valy nimea’e i Adama sady tea’e ho mpivaly nainai’e “iareo roe.”

FIOVAGNE ILA’E TSY HAHARETSE

5. Ino ty raha miseho naho fa mate ty raike amo o mpivalio?

5 Maro ty raha niova naho fa nanota ty Adama. Manjare mate ohatse ty ndaty raike, sady misy voka’e amy ty fanambaliagne zay. Nagnazava tamo o Kristianao ty apostoly Paoly tie naho mate ty raike amo o mpivalio, le foagne i fanambaliagney sady afake manambaly indraike i raikey.​—Rom. 7:1-3.

6. Akore ty fivazohoa i Jehovah o fanambaliagneo, naho ty Lalà i Mosesy ro henteagne?

6 Misy pitsopitso’e miomba ty fanambaliagne amy i Lalàna nimea i Jehovah o Israelitaoy. Nenga’e hanambaly maro iareo tie tamy izay. Fa nifomba zay ndra tie mbe tsy nagnomey Lalàna aza ty Jehovah. Faie misy fitsipike napetra’e hoahy ze manambaly maro, mba tsy hahavy iareo hampijale ty valy aman’ana’e. Naho nisy Israelita nanambaly mpanompo ohatse, le mbe nangalake valy hafa reke naho fa niavy eo, le tsy toko’e hahe’e ty hanegne mea’e i vali’e voaloha’ey naho ty akanjo’e vaho ty adidy toko’e hatao’e ama’e. Nirisihe i Jehovah hiaro naho hikarakara aze reke. (Eks. 21:9, 10) Maregne fa tsy magnarake ty Lalà i Mosesy sasa tikagne, faie treantikagne boake amy io fa sarobily amy i Jehovah o fanambaliagneo. Tsy mahavy azo hagnaja o fanambaliagneo vao zay?

7, 8. a) Ino ty rehafe i Lalàna amy Deoteronomia 24:1 aoy? b) Akore ty fivazohoa i Jehovah o fisaraham-panambaliagneo?

7 Ino ty nirehafe i Lalànay miomba ty fisaraham-panambaliagne? Tsy niova ty fivazohoa i Jehovah o fanambaliagneo. Faie nenga’e hisarake avao o Israelitao, ndra tie tsy izay aza ty nisafirie’e. (Vakio ty Deoteronomia 24:1.) Nahazo nisarake amy i vali’e o lahilahy Israelitao naho nisy “raha mahaboseke” trea’e tama’e. Tsy nifarita i Lalànay ty dika tihoe “raha mahaboseke.” Faie tsy maintsy ho raha tena raty ndra nagnafa-baraka i rahay, fa tsy hadisoagne madineke. (Deot. 23:14) Mampalahelo fa maro ty Jiosy nisaram-panambaliagne noho ty anto’e tsy le misy dika’e, tamy ty andro i Jesosy. (Mat. 19:3) Tsy toko’e hanao hoe izay tikagne!

8 Maro ty lahilahy nisarake tamy i “valy ty fahatanora’e”, tamy ty andro i Malakia mpaminany. Va’e nanambaly somondrara naho mpanompo sampy iareo naho fa niavy eo. Akore ty fivazohoa i Jehovah izay? Hoe reke: “Hejeko o fisaraham-panambaliagneo.” (Mal. 2:14-16) Tsy niova ty fivazohoa’e o fanambaliagneo, fa mbe nanahake i tamy i voaloha’ey tagne avao. Nisaontsy reke tamy izay fa toko’e “hiharo amy ty vali’e” o lahilahio, sady “ho nofotse raike avao iareo.” (Gen. 2:24) Nagnorike ty heve i Baba’e ty Jesosy, le nirehake tie: ‘Ao ze naharon’Andrianagnahare baogne, tsy ho sarahe o ndaty.’​—Mat. 19:6.

ANTO’E RAIKE AHAFAHAGNE MISARAM-PANAMBALIAGNE

9. Ino ty tea i Jesosy horehafegne amy Marka 10:11, 12 ao?

9 Va’e hisy hieretseretse tie: ‘Tsy azo o Kristianao atao vao ty misaram-panambaliagne, le manambaly indraike naho fa avy eo?’ Hoe ty Jesosy: “Ze lahilahy misarake amy ty vali’e sady manambaly ndaty hafa, le magnitsakitsa-baly.” (Marka 10:11, 12; Lioka 16:18) Trea boake amy izay fa tena nagnaja o fanambaliagneo ty Jesosy, sady tea’e hanao hoe izay ka ty ndaty hafa. Te hirehake reke tie magnitsakitsa-baly ze lahilahy ndra ampela misaram-panambaliagne le manambaly ndaty hafa, faie tsy nijangajanga ty vali’e. Ndra tie misaram-panambaliagne o mpivalio faie tsy nisy nijangajanga, le tsy foagne i fanambaliagney. Mbe “nofotse raike avao” iareo agnatrehan’Andrianagnahare eo. Nirehake ka ty Jesosy fa naho misarake amy i vali’e ty lahilahy raike faie tsy nijangajanga i ampelay, le va’e hahavy i ampelay hijangajanga zay. Ino ty anto’e? Satria tamy ze andro zay, le va’e hieretseretse i ampelay tie toko’e hisy ndaty hamelogne naho hikarakara aze reke, le toko’e hanambaly indraike. Faie nagnitsakitsa-baly reke naho nanao izay.

10. Ino ty anto’e ahafaha ty Kristiana misarake le manambaly indraike naho fa avy eo?

10 Ombia areke ro azo foagnagne o fanambaliagneo? Hoe ty Jesosy: “Rehafeko ama’areo fa ze lahilahy misarake amy ty vali’e sady manambaly ndaty hafa, le magnitsakitsa-baly, naho tsy hoe noho ty fijangajangagne avao ty anto’e isaraha’e.” (Mat. 19:9) Fa nirehake hoe izay ka reke tamy i Toriteny tam-bohitse eoy. (Mat. 5:31, 32) Nirehake miomba ty “fijangajangagne” reke tamo o fotoagne rehoe. Boake amy ty rehake grike tihoe pôrneia tihoe “fijangajangagne”, sady irehafagne ze karazam-pilàgne atao ty ndaty tsy mpivaly io. Agnisa izay ty fagnitsakitsaham-baly, makorely, filagne atao ty ndaty tsy mpivaly, filàgne atao ty lahilahy sambe lahilahy ndra ampela sambe ampela, vaho ty filàgne atao ty ndaty amy ty biby. Naho mijangajanga ty lahilahy raike, le afake mifily ty vali’e tie hisaram-panambaliagne ndra tsy hisarake. Naho misarake ama’e reke, le foagne i fanambalia iareoy agnatrehan’Andrianagnahare eo.

11. Nagnino ro misy tsy misaram-panambaliagne ndra tie nijangajanga aza ty vali’e?

11 Mareho fa tsy nirehake ty Jesosy tie tsy maintsy misaram-panambaliagne o mpivalio, naho nijangajanga ty raike amy iareo. Afake mifily ty tsy hisarake ohatse ty ampela raike naho nijangajanga ty vali’e. Mbe tea’e varagne ty vali’e, le vognogne hamela aze reke sady te hiara-miasa ama’e mba hagnasoagne ty fifandrambesa iareo. Va’e ho sahiragne ka reke naho misaram-panambaliagne faie tsy manambaly naho fa avy eo. Ia ohatse ty hamelogne aze? Hahavita hifehe ty fagniria’e hila ndaty vao reke? Akore naho mangike reke? Akore ty amy i ajaja rey? Tsy ho sarotse vao ty hiteza iareo amy ty hamarenagne ao? (1 Kor. 7:14) Va’e hiatreke olagne maro areke reke naho misaram-panambaliagne.

12, 13. a) Ino ty raha niseho tamy ty tokantragno i Hosea? b) Nagnino ty Hosea ro nampoly i Gomera, sady ino ty ianarantikagne boake amy izay?

12 Andrambesantikagne lesogne ka ty raha niaigna i Hosea mpaminany. Nampanambalie i Jehovah i Gomera reke, sady “nitera-dahy” tama’e ty Gomera naho fa tafara tatoy. Faie fa nisaontsy ka ty Jehovah tie “hijangajanga” ty Gomera, sady “hahazo ajaja boake amy ty fijangajanga’e.” (Hosea 1:2, 3) Nanagne ana-dahy raike naho anak’ampela raike tamy ty lahilahy hafa reke naho fa nandeha ty fotoagne. Faie tena tsy nisarake tama’e ty Hosea, ndra tie nijangajanga avao aza reke. Ireke ro niala i Hosea tamy ty fara’e sady nanjare andevo. Faie nivily naho nagneregne aze indraike ty Hosea. (Hosea 3:1, 2) Nampiasa i Hosea ty Jehovah tamy izay mba hampisehoagne fa namela ty helo o Israelitao avao reke, ndra tie nanompo sampy aza iareo, le hoe nagnitsakitsake aze zay. Ino ty ianarantikagne boake amy izay?

13 Misy fanapahan-kevetse tsy maintsy rambese ty Kristiana raike naho nagnitsakitsake aze ty vali’e. Nirehake ty Jesosy tie managne anto’e ahafaha’e misarake amy i vali’e reke naho izay, sady afake manambaly indraike. Faie afake mifily ty hamela heloke ka reke. Tsy diso reke naho manao izay. Nampolie i Hosea ohatse ty Gomera. Tsy nahazo nila ndaty hafa ty Gomera tafara izay, le i Hosea ka tsy nifampila tama’e. (Hosea 3:3) Faie azo antoke fa nifampila tama’e reke naho fa tafara tatoy. Mitovy amy izay ty natao i Jehovah tamy i vahoa’e rey. Vognogne hamela ty helo iareo naho hifandrambe amy iareo indraike reke. (Hosea 1:11; 3:3-5) Ino ty ianarantikagne boake amy izay? Va’e nanapa-kevetse ty tsy hisarake ty Kristiana raike, ndra tie nagnitsakitsake aze aza ty vali’e. Naho mifampila indraike iareo, le midika zay fa namela heloke reke. (1 Kor. 7:3, 5) Manjare tsy afake misarake indraike areke iareo satria tsy mihatse ama’e i anto’e arake ty Soratse Masigney. Toko’e hifagnampe iareo afara izay mba hagnaja ty fanambaliagne manahake i Jehovah.

HAJAO O FANAMBALIAGNEO NDRA TIE MISY OLAGNE AZA

14. Ino ty raha va’e hiseho arake ty 1 Korintianina 7:10, 11?

14 Toko’e hagnaja o fanambaliagneo o Kristianao iaby, manahake i Jehovah naho i Jesosy. Faie tsy voririke tikagne, le va’e tsy hahavita izay. (Rom. 7:18-23) Tsy mahagaga areke naho nanagne olagne ty mpivaly kristiana ila’e tamy ty taonjato voaloha’e. Nirehake ty apostoly Paoly fa “tsy toko’e hisintake amy ty vali’e o ampelao”, faie nisy nanao izay.​—Vakio ty 1 Korintianina 7:10, 11.

Ino ty azo atao mba hagnavotagne ty tokantragno mikorontagne? (Fehentsoratse 15)

15, 16. a) Ino ty toko’e ho tanjo o mpivalio ndra tie managne olagne aza iareo, sady nagnino? b) Hoe izay ka vao ty toko’e hatao ty Kristiana raike naho tsy mpanompo i Jehovah ty vali’e? Hazavao.

15 Tsy nirehake ty Paoly tie ino ty nahavy ty ndaty ila’e hiala ndra hisintake amy ty vali’e. Ie aloha tsy fijangajangagne. Naho toe izay, le afake nisaram-panambaliagne reke ndra nanambaly ndaty hafa. Nirehafe i Paoly ka fa naho nisintake ty ampela raike, le tsy toko’e hanambaly reke ndra toko’e “holy amy ty vali’e.” Mbe mpivaly iareo agnatrehan’Andrianagnahare eo. Te hirehake areke ty Paoly fa ndra ino ndra ino miseho an-tokantragno ao ankoatse ty fijangajangagne, le tsy toko’e hisarake o mpivalio fa handamigne aze avao. Azo atao ka ty mangatake fagnampeagne amy ty androanavi-pagnahy. Tsy ho poro ndra ia ndra ia iareo, fa hagnomey torohevetse boake amy Baiboly ao.

16 Akore naho ty raike amy iareo avao ty manompo i Jehovah sady mikezake magnorike ty fitsipi’e? Azo atao vao ty misintake naho misy olagne? Nitreantikagne teo fa rehafe ty Baiboly fa afake misarake o mpivalio naho nijangajanga ty raike. Faie tsy rehafe ty Baiboly ty anto’e ahafahantikagne misintake. Hoe ty Paoly: “Naho misy ampela manambaly tsy mpino, sady mbe magneke hijanogne miarake ama’e avao i vali’ey, le tsy toko’e hisintake aze reke.” (1 Kor. 7:12, 13) Magnorike izay ka tikagne tie amy izao.

17, 18. Nagnino ty Kristiana ila’e ro nifily ty tsy handeha lefa, ndra tie nisy olagne aza ty amy ty tokantragno’e ao?

17 Faie misy lahilahy “tsy mpino” mampiseho tie tsy “magneke hiarake mitoboke” amy i vali’e kristianay. Va’e tena mijera reke, le atahora i ampelay hagnoho-doza ty fahasalama’e ndra ty ai’e aza. Tsy mamelogne ty valy aman’ana’e ka varagne reke, ndra mikalagne i vali’e tsy hanompo i Jehovah sasa. Nanapa-kevetse ty hisintake ty Kristiana managne valy hoe izay. Ndra ino ndra ino rehafe i lahilahỳ, le trea amy ty raha atao’e fa tsy “magneke hiarake mitoboke” ama’e reke. Faie misy ka ty mifily ty hiarake mitoboke amy i vali’e avao, ndra tie eo aza ty raha manjò aze hoe izay. Ndra aleo’e niaretse naho nikezake nagnasoa ty fifandrambesa iareo mirovaly. Ino ty anto’e?

18 Mbe mpivaly avao iareo ndra tie mandeha lefa aza ty raike. Va’e hisy olagne hanjò iareo avao, arake ty nitreantikagne teo. Misy anto’e hafa ka mahasoa tihoe tsy mandeha lefa. Hoe ty Paoly: “Fa hamasignegne noho ty amy i vali’e i lahilahy tsy mpinoy, sady hamasignegne noho ty amy i rahalahỳ i vali’e tsy mpinoy. Naho tsy izay, le tsy malio ty ana’areo, ie amy izao iareo masigne tie amy izao.”​—Vakio ty 1 Korintianina 7:16; 1 Pet. 3:1, 2.

19. Nagnino ro maro ty mpivaly managne tokantragno sambatse amy ty fandamina i Jehovah eo?

19 Nirehake miomba ty fisaraham-panambaliagne ty Jesosy. I apostoly Paoly ka nanoro hevetse miomba tihoe mandeha lefa. Sambe mandrisike ty mpanompo i Jehovah hagnaja ty fanambaliagne iareo. Mpivaly maro ty managne tokantragno sambatse amy ty fiangona ty Vavolombelo i Jehovah magneran-tane. Va’e maro ty hoe izay amy ty fiangonagne misy azo. Tena tea ty vali’e i lahilahy rey, sady tsy mivalike ama’e. Ty valy iareo ka tena tea naho magnaja aze. Azo atao soa areke ty magnaja o fanambaliagneo. Fale tikagne satria mpivaly maro ty mampiseho fa azo tanterahegne i saontsin’Andrianagnahare tihoey: “Hienga ty baba’e naho ty rene’e o lahilahio le hiharo amy i vali’e, sady ho nofotse raike avao iareo roe.”​—Efes. 5:31, 33.