Dža ko teksto

Dža ki sodržina

ISKUSTVO

Siklilem sekogaš te prifatina o zadače so dela len sine amenge o Jehova

Siklilem sekogaš te prifatina o zadače so dela len sine amenge o Jehova

PALO jekh baro nevreme, siem sine angli jekh reka so thavdela sine but sigate hem pea ingarela sine čika hem bare bara. Valjani sine te nakha tari javer strana, ama o bare panja rušingje o mosti. Me, mo rom o Harvi hem jekh preveduvači ki čhib Amis, darandilem but hem na džanlem so te kera. Džikote o phralja tari javer strana dikhena amen sine, amen počmingjem te nakha i reka. Prvo uklilem amare vrdaja ko jekh kamioni so sine hari pobaro lestar. Palo adava, iako o vrda na sine phanlo šelea ili lanconcar, o kamioni pohari khuvgja ko pani. Dikhjola sine sar te phene valjani sine amenge but vreme te šaj te nakha tari javer strana. Celo vreme molinaja amen sine e Jehovaske te pomožinel amenge hem ko krajo bezbedno reslem ki javer strana. Akava slučingja pe ko 1971 berš ko Tajvan, milja kilometre dur taro thana kote so bijandilem. Te vakerav tumenge amaro iskustvo.

SIKLILEM TE MANGA E JEHOVA

E Harvi sine le trin phralja. Ov sine o najphureder. Leskiri familija doznajngja o čačipe angleder 80 berš ko Midland Džankšn, ki zapadno Avstralija džikote ki adaja phuv sine bari ekonomsko kriza. O Harvi panda taro tiknipe mangela sine e Jehova hem keda sine le 14 berš krstingja pe. Sigate siklilo kaj valjani te prifatinel sekoja zadača tari organizacija. Sar? Jekh puti keda dobingja zadača te čitinel i Stražarsko kula ko sobranie, ov odbingja la adaleske so mislingja kaj ov nane dovolno sposobno bašo adava. Ama, o phral kova so dengja le adaja zadača, pomožingja leske javerčhane te razmislinel. Ov vakergja leske: „Keda nekoj ki e Jehovaskiri organizacija dela tut nesavi zadača ov mislinela kaj tu šaj te kere adava!“ (2. Kor. 3:5).

O čačipe doznajngjum le ki Anglija, zaedno me dajaja hem me pophure phenjaja. Krstingjum man keda sine man samo enja berš, iako mo dad na mukhlja man te kerav adava. Ko početok mo dad na mangela sien e Jehovaskere svedokon, ama pokasno ov da prifatingja o čačipe. Čhivgjum mange sar cel te ovav pioneri a pokasno te ovav misioneri. Ama, mo dad na dozvolingja mange te ovav pioneri sa džikote na pherava 21 berš. Na sine man namera te adžikerav doborom vreme. Adaleske keda sien man samo 16 berš mo dad dozvolingja mange te selinav man ki Avstralija kote so živinela sine mi pophuri phen. Konečno, keda phergjum 18 berš počmingjum ki pionersko služba.

O dive keda lelem amen ko 1951 berš

O Harvi hem me zapoznajngjem amen ki Avstralija. Solduj džene manglem te služina e Jehovaske sar misionerija. Venčingjem amen ko 1951 berš. Otkeda služingjem duj berš sar pionerija, pučle amen te služina ki pokrainsko služba. Amari pokraina ki zapadno Avstralija sine but bari, adaleske valjani sine te patujna preku pusta hem izolirime thana.

ISPOLNINGJA PE AMARO SUNO

Amaro diplomiribe ko Gilead ko 1955 berš

Ko 1954 berš siem sine kanime te prisustvujna ko 25-to klasi tari Škola Gilead. Amari želba te ova misionerija počmingje te ispolninel pe! Ko Njujork reslem brodea. Ki Škola hor proučinaja sine i Biblija, ama isto agjaar valjani sine te sikljova španski. E Harviske sine pharo te sikljovel španski soske našti sine te izgovorinel i bukva „r“.

Džikote trajnela sine i škola, o instruktorija dengje izvestuvanje kaj okola so mangena te džan ki Japonija šaj te prijavinen pe bašo kursi ki japonsko čhib. Amen rešingjem e Jehovaskiri organizacija te odlučinel kaj ka služina. Palo adava, o phral Albert Šreder, jekh taro instruktorija ki Škola Gilead, doznajngja kaj amen na prijavingjem amen ko adava kursi. Ov vakergja amenge: „Razmislinen hari pošukar bašo adava“. Palo nesavo vreme keda panda na odlučingjem amen so ka kera, o phral Šreder vakergja amenge: „Me hem o javera instruktorija prijavingjem tumen ko kursi baši japonsko čhib. Dikhen dali ka šaj te sikljoven adaja čhib“. O Harvi šaj sine polokhe te sikljovel japonski.

Ki Japonija reslem ko 1955 berš keda ki celo phuv sine samo 500 objavitelija. Me rome sine le 26 berš a mande sine man 24. Siem sine bičhalde ki diz Kobe, kote so ačhilem te služina štar berš. Palo adava siem sine but bahtale keda vakergje amenge kaj šaj palem te služina ki patuvačko služba, hem služingjem paše ki diz Nagoja. Mangaja sine sa so sine povrzimo amare zadačaja — e phralen, o hajbe hem i okolina. Ama, kratko palo adava dobingjem javer zadača taro Jehova so na odbingjem la.

NEVE PREDIZVIKIJA KI NEVI ZADAČA

O Harvi hem me javere misionerencar ko Kobe, Japonija ko 1957 berš

Otkeda trin berš služingjem ki patuvačko služba, i podružnica ki Japonija zamolingja amen te dža ko Tajvan te šaj te propovedina e manušenge taro pleme Amis. Nesave phralja taro akava pleme ule otpadnikija. Adaleske ki podružnica ko Tajvan valjani sine jekh phral kova so kerela sine šukar japonski lafi te šaj te pomožinel ki akaja phari situacija. * Adaja sine but phari odluka amenge soske mangaja sien but i služba ki Japonija. Ama, o Harvi siklilo više te na odbinel o teokratska zadače, hem adaleske rešingjem amen te selina amen ko Tajvan.

Ko Tajvan reslem ko 1962 berš. Adathe sine samo 2.271 objavitelija hem poviše lendar sine taro pleme Amis. Ama, valjani sine te sikljova kineski. Sine amen samo jekh lil hem jekh učiteli kova so na džanela sine te kerel lafi ki anglisko čhib. Ama, sepak siklilem kineski.

Kratko otkeda reslem ko Tajvan, o Harvi dobingja zadača te služinel sar nadgledniko ki adaja podružnica. Adaleske so i podružnica sine but tikni, o Harvi uspejnela sine te završinel i kancelarisko buti jekhe kurkeske, a okola trin kurke sine ki služba zaedno e phralencar taro pleme Amis. Ponekogaš služinela sine sar oblastno nadgledniko hem adaleske ikerela sine govorija ko pokrainska kongresija. O Harvi ka šaj sine te ikerel govorija ko japonski hem o phralja hem o phralja taro pleme Amis ka haljoven le sine. Ama, i vlada rodela sien o religiozna sostanokija te ikeren pe samo ki kinesko čhib. Adaleske ov ikerela sine o govorija ki kinesko čhib iako na džanela la sine šukar, a jekh phral prevedinela sine ko Amis.

Ko Tajvan sine proglasimi vonredno sostojba, adaleske o phralja valjani sine te dobinen dozvola te šaj te ikeren o kongresija. Na sine lokho te dobinen pe asavke dozvole a ponekogaš valjani sine but te adžikerel pe. Ako i policija na dela amen sine dozvola bašo kongres so ka ikerel pe sine adava kurko, o Harvi ka bešel sine ki policisko stanica sa džikote na dobinela la sine. Akaja taktika sine uspešno soske o policajcija ladžana sine jekh stranco te adžikerel ki lengiri stanica.

PRVO PUTI UKLJAVA KI PLANINA

Nakhaja tari jekh plitko reka ko Tajvan te šaj te dža te propovedina

Adala kurke keda siem sine e phralencar, obično phiraja sine poviše taro jekh saati, ukljaja sine ko planine hem nakhaja sine taro reke. Setinava man keda prvo puti ukliljum ki planina. Adava dive, otkeda halem sabaluko, uklilem ko avtobusi ko 5:30 sabajle so ingarela sine ko jekh dur gav. Palo adava peški nakhlem tari jekh buvli reka hem uklilem ki jekh strmno planina. I planina sine doborom strmno so keda dikhava sine pravo šaj sine te dikhav o pre e phraleskere so uklela sine angli mande.

Celo sabaj o Harvi propovedingja nesave phralencar taro adava than, a me korkori svedočingjum ko jekh tikno gav kote so o manuša kerena sine japonski lafi. Okolu jekh o saati palo ručko na osetinava man sine šukar adaleske so na haljum maro nekobor saatija. Keda konečno me hem o Harvi arakhlem amen, lea na sine više nikoj taro phralja. Angleder, ov dengja nesave spisanija hem lenge dobingja trin sveža jare tari khani. O Harvi kergja jekh dupka ko jaro hem sikavgja mange sar šaj te pijav le. Iako adava na dikhjola sine mange but vkusno, me da piljum jekh jaro. A koj pilja o trito jaro? O Harvi dengja le mange soske džanela sine kaj ako peljum ko nesvest tari bokh, ov ka našti sine te huljavel man tari planina.

NANGJILJUM KO NEOBIČNA OKOLNOSTIJA

Ko jekh pokrainsko kongres slučingja pe mange nešto neobično. Bešaja sine ko kher taro jekh phral so sine paše uzi dvorana. Adaleske so e manušenge taro pleme Amis o nangjojbe tano but važno, i romni taro pokrainsko nadgledniko spremingja amenge sa te šaj me hem o Harvi te nangjova. Adaleske so sine zafatimo, o Harvi pučlja man dali šaj me prvo te nangjovav. Oj spremingja mange jekh kofa tate panjea, jekh kofa šudre panjea hem jekh čuči kopana. But sium sine iznenadimi keda oj čhivgja akala bukja avri ko dvoro, soske adathar dikhjola sine i dvorana kote so o phralja pomožinena sine te spreminel pe o kongres. Adaleske pučljum la dali šaj te del man nesavi zavesa. Oj angja mange jekh prozirno najloni. Mislingjum te džav palo kher, ama adathe sine nesave guske so šaj sine te kicinen man. Adaleske mislingjum mange: „O phralja tane doborom zafatime so nane te primetinen kaj nangjovava. A ako na kerava adava, i phen hem lakoro rom ka vredžinen pe“. Adaleske rešingjum te nangjovav.

Uravde ko tradicionalna šeja taro pleme Amis

PUBLIKACIE KI ČHIB AMIS

O Harvi halilo kaj e phralenge taro pleme Amis sine pharo duhovno te napredujnen adaleske so pobaro delo lendar na džanena sine te čitinen hem na sine len publikacie ki lengiri čhib. Adaleske so angleder kratko vreme počmingja te pišinel pe ki čhib Amis, mislingjem kaj tano šukar te sikava e phralen te čitinen ki pumari čhib. Iako na sine lokho, sar so nakhela sine o vreme, o phralja počmingje te sikljon bašo Jehova ki pumari čhib. O publikacie ki čhib Amis počmingje te ikljon ko 1966 berš, hem duj berš pokasno počmingja te ikljovel i Stražarsko kula.

Ama, i vlada na mangela sine te da publikacie so nane ki kinesko čhib. Adaleske, te šaj te na oven amen problemija, i Stražarsko kula ikljola sine ko različna načinija. Na primer, nesavo vreme, i Stražarsko kula ikljola sine hem ko kineski hem ki čhib Amis. Agjaar izgledinela sine kaj sikavaja e manušen te keren kineski lafi. Ottegani, e Jehovaskiri organizacija ikalgja but publikacie ki čhib Amis te šaj te pomožinel adale mila manušenge te sikljoven o bibliska čačipa (Dela 10:34, 35).

VREME BAŠO PROMENE

Beršencar, but phralja taro pleme Amis na živinena sine sprema e Devleskere merilija. Adaleske so na halile šukar o bibliska načelija, nesave lendar živinena sine nemoralno, makjovena sine, pušinena sine hem čamkerena sine betelsko akhor. O Harvi posetingja but sobranija te šaj te pomožinel e phralenge te haljoven sar o Jehova dikhela ko akala bukja. Ki jekh asavki poseta, slučingja pe amenge adava so vakergjum ko početok tari statija.

O ponizna phralja sine spremna te keren promene, ama žalno tano adava, so but javera na kergje promene hem ko periodi taro 20 berš o broj taro objavitelija ko Tajvan kola so sine poviše taro 2.450, pelo ko okolu 900. Akava but obeshrabringja amen. Ama, džanaja sine kaj o Jehova nikogaš nane te del bereketi ako leskiri organizacija nane čisto (2. Kor. 7:1). Palo nesavo vreme, o sobranija služinena sine e Jehovaske ko ispravno način, hem o Jehova dengja plo bereketi. Akana ko Tajvan isi poviše taro 11.000 objavitelija.

Taro 1980 berš nadari, dikhlem kaj o phralja hem o phenja ko sobranija ki čhib Amis sine len pozorali vera, hem o Harvi šaj sine te nakhel poviše vreme e kinezencar. Ov sine bahtalo so šaj sine te pomožinel nekobore phenjengere romen te oven e Jehovaskere svedokija. Setinava man keda vakergja mange kobor sine bahtalo keda jekh taro akala manuša prvo puti molingja pe e Jehovaske. Me da sium but bahtali so šaj sine te pomožinav bute iskrena manušenge te oven popaše e Jehovaja. Sine man čak prilika te služinav ki podružnica ko Tajvan e čhavea hem e čhajaja tari jekh interesentka kasaja so proučinava sine i Biblija.

NAŠAVGJUM ME ROME

Palo skoro 59 berš brako, mlo manglo rom o Harvi, mulo ko 1 januari 2010 berš taro rako. Zaedno nakhlem skoro 60 berš ki polnovremeno služba! Panda falinela mange but. Sium sine but bahtali te služinav lea ko duj but šuže phuvja! Siklilem te kera lafi — hem o Harvi isto agjaar siklilo te pišinel — ko duj phare aziska čhibja.

Palo štar berš, o vodečko telo odlučingja kaj ka ovel pošukar me te iranav man ki Avstralija. Prvo nešto so alo mange ki godi sine: „Na mangava te džav mange taro Tajvan“. Ama, o Harvi sikavgja man nikogaš na valjani te vakerav „na“ e Jehovaskere organizacijake, hem adaleske geljum. Pokasno haliljum kobor sine mudro adaja odluka.

Bahtali sium so ko Betel šaj te kerav obikolke ki japonsko hem ki kinesko čhib

Avdive, služinava ki podružnica Avstralazija. Bahtali sium so ko Betel šaj te kerav obikolke ki japonsko hem ki kinesko čhib. Ko vikendija propovedinava e phralencar hem e phenjencar taro jekh sobranie soj paše. Edvaj adžikerava o voskresenie so vetingja le o Jehova. Džanava kaj o Jehova nikogaš nane te bistrel e Harvi, kova so sekogaš kerela sine adava so o Jehova rodela lestar (Jovan 5:28, 29).

^ pas. 14 Iako akana ko Tajvan i oficijalno čhib tani kinesko, beršencar angleder i oficijalno čhib sine i japonsko. Adaleske but plemija ko Tajvan kerena sine japonski lafi.