Preskoči na vsebino

Peklenski ogenj – ali je del božanske pravice?

Peklenski ogenj – ali je del božanske pravice?

Peklenski ogenj – ali je del božanske pravice?

Ali ste kdaj videli koga, ki so ga mučili? Upamo, da ne. Namerno mučenje je gnusno in odvratno. Kaj pa mučenje, ki bi ga prizadejal Bog? Ali si lahko zamislite kaj takšnega? Pa vendar nauk o peklenskem ognju, uradna doktrina mnogih religij, namiguje ravno na to.

Za trenutek si zamislite naslednji grozljivi prizor: Nekdo se peče na razgreti železni plošči. V agoniji vpije, da bi mu kdo izkazal usmiljenje, toda nihče ga ne posluša. Mučenje se kar nadaljuje, uro za uro, dan za dnem – brez premora!

Ali se vam ne bi ta žrtev, ne glede na hudodelstvo, ki ga je morda zagrešila, močno zasmilila? Kaj pa tisti, ki je ukazal mučenje? Ali bi ta lahko bil ljubeča oseba? Nikakor ne! Ljubezen je sočutna in kaže usmiljenje. Ljubeč oče morda kaznuje svoje otroke, vendar pa jih nikoli ne bi mučil!

Vseeno mnoge religije učijo, da Bog grešnike večno muči v peklenskem ognju. Trdijo, da je to božanska pravica. Če je temu tako, kdo je potem ustvaril ta strašni kraj večnih muk? In kdo je odgovoren za neznosno trpljenje, ki se tam prizadeja? Zdi se, da so odgovori očitni. Če takšen kraj zares obstaja, potem bi ga moral ustvariti Bog in bi bil on odgovoren za to, kar se tam dogaja.

Ali lahko to sprejmete? Biblija * pravi: »Bog je ljubezen.« (1. Janezov 4:8) Ali bi Bog ljubezni prizadejal trpljenje, ki se studi celo ljudem s količkaj dostojnosti? Zagotovo ne!

Nerazumen nauk

Mnogi pa kljub vsemu verjamejo, da bodo šli hudobni v ognjeni pekel in da bodo tam večno mučeni. Ali je ta nauk logičen? Človek živi le kakih 70 ali 80 let. Ali bi bilo večno mučenje, pa četudi je kdo vse svoje življenje delal velika hudodelstva, pravična kazen? Ne. Človeka bi bilo zelo nepravično večno mučiti za omejeno število grehov, ki jih lahko zagreši v svojem življenju.

Kdo pozna resnico glede tega, kaj se zgodi po smrti? Razodene jo lahko samo Bog in prav to je storil v svoji napisani Besedi, Bibliji, ki smo jo omenili prej. V njej piše takole: »Kakor te [živali] umrjo, umrjo tudi oni [ljudje], in enak dih imajo vsi [. . .]. Vse gre na eno mesto; vse je postalo iz prahu in vse se vrača zopet v prah.« (Propovednik 3:19, 20) Tu ni govora o nikakršnem ognjenem peklu. Ko ljudje umrejo, se povrnejo v prah – v neobstoj.

Da bi človek lahko občutil muke, mora biti pri zavesti. Ali se mrtvi česa zavedajo? Ne. »Živeči vedo [se zavedajo, NW], da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo [se ničesar ne zavedajo, NW] ter nimajo plačila več, ker je njih spomin pozabljen.« (Propovednik 9:5) Mrtvi, ki »se ničesar ne zavedajo«, nikakor ne morejo okusiti trpljenja peklenskega ognja.

Škodljiva doktrina

Nekateri trdijo, da je nauk o peklenskem ognju koristen, pa naj je resničen ali ne. Zakaj? Pravijo, da človeka svari pred napačnim ravnanjem. Pa je to res? No, ali je v predelih, kjer ljudje verjamejo v peklenski ogenj, kaj manj kriminala kot v drugih krajih? Zagotovo ne! V resnici je doktrina o peklenskem ognju zelo škodljiva. Ali bo kdo, ki verjame, da Bog muči ljudi, gledal na mučenje kot na nekaj odvratnega? Le zakaj bi? Tisti, ki verjamejo v krutega boga, pogosto tudi sami postanejo tako kruti.

Razumen človek, pa naj gleda na to stvar tako ali drugače, se ne more sprijazniti z obstojem pekla, v katerem se muči ljudi. To je v nasprotju z logiko. Upira se človeški naravi. Še pomembnejše pa je to, da Božja Beseda nikjer ne omenja, da bi takšen kraj obstajal. Ko človek umre, »se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove«. (Psalm 146:4)

Kakšna je kazen za greh?

Ali to pomeni, da za svoje grehe nismo kaznovani? Ne, temu ni tako. Naš sveti Bog kaznuje grešnike, vendar jih ne muči. In ko se grešniki pokesajo, jim odpusti. Kakšna pa je kazen za greh? Biblija nam naravnost odgovarja: »Plačilo za greh je smrt.« (Rimljanom 6:23) Življenje je Božje darilo. Kadar grešimo, si nič več ne zaslužimo tega darila in umremo.

Morda boste vprašali: ,Kako je lahko to pravično? Umiramo namreč vsi!‘ To je res, saj smo vsi grešniki. Pravzaprav si nihče ne zasluži življenja. »Po enem človeku [je] prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12)

Morda v tem trenutku razmišljate: ,Če vsi grešimo in tako vsi umremo, zakaj bi se trudili biti krepostni? Videti je, da se s hudobnim ravna povsem enako kot s tistim, ki si prizadeva služiti Bogu.‘ Vendar to ni res. Čeprav smo vsi grešniki, Bog odpušča tistim, ki se iskreno kesajo in se trudijo spremeniti. On nagrajuje naša prizadevanja pri tem, da si ,obnavljamo [prenavljamo, EI] svoj um‘ in delamo dobro. (Rimljanom 12:2) Te resnice so osnova čudovitega upanja.

Nagrada za dobro

Ko umremo, prenehamo obstajati. To pa še ne pomeni, da je vsega konec. Zvesti mož Job je vedel, da bo po smrti šel v grob (šeol). Toda prisluhnite njegovi molitvi k Bogu: ,O da bi me shranil v šeolu, da bi me skril, dokler ne mine jeza tvoja, mi določil rok, in potem se me spomnil! Ko človek umre, bo li spet živel? [. . .] Ti bi poklical, in jaz bi ti odgovoril.‘ (Job 14:13–15)

Job je verjel, da se ga bo Bog spomnil ter ga obudil, če mu bo ostal zvest do smrti. To so verjeli vsi Božji služabniki iz starodavnosti. Sam Jezus je to upanje potrdil, ko je dejal: »Pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih, glas njegov [Božji] in pridejo ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja, in kateri so delali hudo, na vstajenje sodbe.« (Janez 5:28, 29)

Kdaj se bo pričelo to vstajenje? Biblija kaže, da zelo kmalu. Biblijske prerokbe kažejo, da so se za ta svet leta 1914 začeli ,zadnji dnevi‘. (2. Timoteju 3:1) V času, ki ga mnogi imenujejo ,konec sveta‘, bo Bog zelo hitro odstranil hudobijo in pod svojim nebeškim vladarstvom vzpostavil nov svet. (Matevž, 24. poglavje; Marko, 13. poglavje; Lukež, 21. poglavje; Razodetje 16:14)

Rezultat tega bo raj, ki bo prekrival ves svet in v katerem bodo živeli tisti, ki se iskreno trudijo služiti Bogu. Hudobni ljudje se ne bodo cvrli v peklu, vendar pa zanje tudi v prihajajočem raju ne bo prostora. V Psalmu 37:10, 11 beremo: »Brezbožnika ne bo več, in ogledoval boš mesto njegovo, a njega ne bode. Krotki pa bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru.«

Ali so to samo sanje? Ne, to je Božja obljuba. V Bibliji beremo: »Slišal sem glas velik od prestola, da govori: Glej, šator Božji z ljudmi, in prebival bo ž njimi; in oni bodo ljudstva njegova, in Bog sam bode med njimi, njih Bog, in obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.« (Razodetje 21:3, 4)

Ali verjamete tem besedam? Morali bi. Božja beseda se vedno uresniči. (Izaija 55:11) Spodbujamo vas, da se naučite še več o Božjih namenih za človeštvo. Jehovove priče vam bodo pri tem z veseljem pomagali. Če bi želeli njihovo pomoč, vas prosimo, da pišete na enega od spodnjih naslovov.

Kjer svetopisemski navedki niso posebej označeni, jih povzemamo po Chraskovem prevodu Svetega pisma v izdaji Britanske in inozemske svetopisemske družbe.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 6 Biblija je sestavljena iz knjig, ki so v islamskem svetu znane kot Tora, Psalmi in Evangelij. V Koranu vsaj 64 verzov govori o tem, da so te knjige Božja Beseda, in poudarjajo, da jih je treba brati in izpolnjevati njihove zapovedi. Nekateri trdijo, da so se Tora, Psalmi in Evangelij popačili. Tisti, ki to izjavljajo, s tem obtožujejo Boga, da ni zmožen obvarovati svoje lastne Besede.