Trpljenja bo kmalu konec!

 Verjetno ste se tudi vi že kdaj v življenju vprašali, zakaj toliko trpljenja. Človeška družina že tisočletja hudo trpi zaradi vojn, revščine, nesreč, kriminala, krivice, bolezni in smrti. V preteklih sto letih pa je trpela bolj kot kdaj prej. Ali bo vsega tega sploh kdaj konec?

Tolažilno je vedeti, da bo, in to zelo kmalu! V Božji Besedi, Bibliji, piše: »Brezbožnika ne bo več [. . .]. Krotki pa bodo podedovali deželo [zemljo, NW] in se radovali v obilosti miru.« In kako dolgo bo to trajalo? »Pravični podedujejo deželo [zemljo, NW] in prebivali bodo večno v njej.« (Psalm 37:10, 11, 29)

Bog bo z zemlje najprej odstranil hudobijo in trpljenje, nato pa jo bo spremenil v raj. Takrat bodo ljudje lahko živeli večno – popolnoma zdravi in srečni. V Bibliji je napovedano, da jim bo Bog ‚obrisal vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več‘. (Razodetje 21:4)

V tem novem svetu bodo celo mrtvi obujeni in bodo tako tudi oni deležni teh blagoslovov, saj je napovedano, da »bo vstajenje pravičnih in nepravičnih«. (Apostolska dela 24:15) Zato je lahko Jezus Kristus skesanemu hudodelcu, ki je izrazil vero vanj, rekel: »Boš z menoj v raju.« (Luka 23:43)

 Zakaj se je trpljenje začelo?

Glede na to, da je Bog ljudem namenil takšno sijajno prihodnost, se postavlja vprašanje, zakaj je dovolil, da se je trpljenje sploh začelo. Zakaj ga dopušča že tako dolgo?

Bog je Adama in Evo ustvaril s popolnim telesom in umom. Postavil ju je v rajski vrt in jima zaupal zadovoljujoče delo. V Bibliji beremo: »Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro.« (1. Mojzesova 1:31, Slovenski standardni prevod) Če bi ga Adam in Eva ubogala, bi imela popolne otroke, zemlja pa bi bila vsa spremenjena v raj, v katerem bi ljudje večno živeli v miru in sreči.

Bog je v Adama in Evo, vsadil čudovit dar – svobodno voljo, ki je del človeške narave. Bog ni želel, da bi bila nekakšna robota brez razuma. Vseeno pa je bila njuna nadaljnja sreča odvisna od tega, ali bosta svobodno voljo pravilno uporabljala, namreč za izpolnjevanje Božjih zakonov. Bog pravi: »Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi.« (Izaija 48:17) Zloraba svobodne volje bi bila pogubna, saj ljudje niso bili ustvarjeni tako, da bi uspešno živeli neodvisno od Boga. V Bibliji piše: »Človeku [ni] v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23)

Na žalost pa sta naša prastarša menila, da sta lahko neodvisna od Boga in kljub temu uspešna. Toda ko sta Božjemu vladanju pokazala hrbet, sta izgubila Božjo podporo in s tem tudi popolnost. Tako sta začela propadati, dokler se nista nazadnje postarala  in umrla. In skladno z zakoni genetike smo to nepopolnost in smrt podedovali tudi mi. (Rimljanom 5:12)

Glavno sporno vprašanje – vrhovnost

Zakaj Bog ni Adama in Eve uničil in začel znova z drugim človeškim parom? Zato ker je bila izzvana njegova vesoljna vrhovnost, njegova pravica do vladanja. Pojavilo se je vprašanje, kdo ima pravico vladati in čigava vlada je prava. S tem pa se je sprožilo tudi vprašanje, ali bi bilo ljudem bolje, če jim ne bi vladal Bog. Bog se je ljudem namenil dati dovolj časa za eksperimentiranje s popolno svobodo, s čimer bi enkrat za vselej odgovoril na vprašanje, ali je zanje bolje, da jim vlada on ali pa da si vladajo sami. Namenil se jim je dati dovolj časa, da bi lahko preizkusili vse vrste političnih, socialnih, ekonomskih in verskih sistemov, in to brez njegovega vodstva.

In kakšni so rezultati? Tisoče let človeške zgodovine odkriva, da je bilo trpljenja iz leta v leto več. V preteklem stoletju pa je človeška družina doživela doslej najhujše trpljenje. Na milijone ljudi je bilo umorjenih med holokavstom. Več kot 100 milijonov jih je bilo ubitih v vojnah. Kriminal in nasilje se bohotita. Zloraba drog je dosegla že epidemične razsežnosti. Spolno prenosljive bolezni se še naprej širijo. Na desetine milijonov jih vsako leto umre zaradi lakote in bolezni. Družinsko življenje in moralne vrednote so povsod v razsulu. Nobena človeška vlada nima rešitev za te probleme. Še nobena od njih ni premagala staranja, bolezni in smrti.

 Človeštvo je natanko v takšnem stanju, kakršno je bilo za naš čas napovedano v Bibliji. V njej je današnje obdobje imenovano ‚zadnji dnevi‘ te stvarnosti, obdobje, ko bodo »nastopili kritični časi, v katerih bo težko živeti«. In skladno s to prerokbo ‚hudobneži in sleparji napredujejo v slabem‘. (2. Timoteju 3:1–5, 13)

Trpljenja kmalu ne bo več

Vsi dokazi kažejo, da se bližamo koncu človekovega tragičnega eksperimentiranja z neodvisnostjo od Boga. Jasno se je pokazalo, da človekovo vladanje neodvisno od Boga ne more nikoli uspeti. Samo Božje vladanje lahko prinese mir, srečo, popolno zdravje in večno življenje. Zato se Jehovovo dopuščanje hudobije in trpljenja bliža koncu. Bog bo kmalu posegel v človeške razmere in uničil to celotno stvarnost, ki se je izkazala za nezadovoljivo.

V Bibliji je prerokovano naslednje: »V dneh teh kraljev [današnjih človeških vlad] ustanovi Bog nebes kraljestvo [v nebesih], ki vekomaj ne bo razdejano [. . .]; vsa ona kraljestva [današnja vladarstva] pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke.« (Daniel 2:44) Opravičenje Jehovove vrhovnosti – njegove pravice do vladanja – po njegovem nebeškem Kraljestvu je osrednji biblijski nauk. Jezus je enega glavnih delov znamenja ‚zadnjih dni‘ napovedal z besedami: »Ta dobra novica o kraljestvu se bo oznanjala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom, in tedaj bo prišel konec.« (Matej 24:14)

 Kdo pa bo ta konec preživel? Biblijski odgovor se glasi: »Pošteni bodo prebivali v deželi [na zemlji, NW] in brezmadežni ostanejo v njej. Brezbožne pa bodo iztrebili iz dežele [z zemlje, NW].« (Pregovori 2:21, 22) Med poštene spadajo tisti, ki spoznavajo Jehovovo voljo in jo izpolnjujejo. Jezus Kristus je rekel: »Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Tako je, »svet mineva [. . .], kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane za večno«. (1. Janezovo 2:17)

Če ni drugače označeno, so svetopisemski stavki iz Hebrejskih spisov (Stara zaveza) vzeti iz prevoda Antonína Chráska (AC), stavki iz Krščanskih grških spisov (Nova zaveza) pa iz Prevoda novi svet. Uporabljamo tudi naslednjo kratico biblijskega prevoda: NW – prevajano po angleškem New World Translation of the Holy Scriptures—With References.