Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

V objemu snega

V objemu snega

V objemu snega

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ FINSKE

V OSTRIH zimah na daljnem severu bi ljudje brez toplih oblačil in obutve zelo trpeli in celo umrli. Toda za nešteto živali gre življenje naprej ne glede na letni čas. Živalim pa ne pride prav samo toplo zimsko pokrivalo, kot je perje ali kožuh, temveč rade izkoristijo tudi sneg, ki je izjemen izolator.

Sneg je skupek ledenih kristalčkov, ki nastanejo neposredno iz vodnih hlapov. Iz približno 2,5-centimetrskega sloja vode nastane 25-centimetrska snežna odeja. V snegu je torej veliko zraka, ki je ujet med kristalčke. Prav zaradi te posebne oblike je sneg učinkovit izolator pred hudim mrazom – semena in rastline zavaruje, dokler ne pride do spomladanske odjuge. Takrat pa se zamrznjena voda, ki je kot velik, površju popolnoma prilagojen zbiralnik, odtali in namaka zemljo ter napaja potoke.

Življenje pod »odejo«

Tik pod snežno odejo je prava mreža rovov, po katerih sem ter tja teka kolikor hočete drobnih, kožuhastih živali, ki hitijo za dnevnimi opravili. Največkrat mrzlično iščejo hrano. Med njimi so lemingi, voluharice in rovke – mali, predvsem nočni žužkojedi, ki so v sorodu s krti. Pogosto pa lahko vidite miši, kako hitro stopicljajo po snegu in iščejo jagode, oreščke, semena in mehko lubje mladih dreves.

Kako manjše živali ohranjajo ravno pravo telesno temperaturo? Mnoge nimajo le toplega zimskega kožuščka, temveč tudi vgrajeno ogrevanje v obliki hitrega metabolizma. Kot si lahko mislite, ti živi grelci potrebujejo zelo veliko goriva. Rovke denimo vsak dan pojedo skoraj toliko žuželk, bub in ličink, kolikor tehtajo same. Pri najmanjših vrstah, recimo pri etruščanski rovki, pa je razmerje med količino zaužite hrane in telesno težo še večje! Zato pravzaprav vsak trenutek, ko so budne, vztrajno iščejo hrano.

Mnogi drobni sesalci so tudi sami zelo iskana poslastica plenilcev, kot so sova in dva predstavnika podlasic – velika podlasica oziroma hermelin in mala podlasica. Te vitke in okretne živali so pravšnje za smukanje po zasneženih skritih labirintih, kjer si iščejo hrano. Ulovijo celo kunca, ki je večji od njih.

Tudi sove so na preži. Velika bradata sova tako dobro sliši, da lahko zazna in izsledi voluharico, ki teka pod snegom – če ga le ni preveč. Ko točno ve, kje je plen, se z višine zarije v sneg, v primež krempljev zgrabi nesrečno žrtev in jo odnese. Če pa je sneg globok, mnogi plenilci ostajajo lačni in celo stradajo, medtem ko se plen preveč namnoži.

Veliko živali se pred gladovanjem v hudi zimi zavaruje tako, da črpa energijo iz maščobnih zalog, ki si jo naredi v toplejših mesecih. Običajno se vseeno najde kaj hrane. Los denimo grizlja mlado vejevje dreves, še posebej borovcev. Veverice se mastijo s hranljivimi semeni, ki so jih shranile v skrivališča. Planinski zajci oglodajo mlado lubje, vejice in mladike. Nekatere ptice zelo rade zobljejo različne zmrznjene jagode in mlade borove poganjke.

Z neba v sneg

Kar nekaj ptic se pred hudim mrazom skrije v sneg – v njem čez dan počivajo, ponoči pa spijo. Pri tem izkoriščajo to, da je dober izolator. Take ptice so denimo gozdni jereb, ruševec in belka, od manjših ptic pa med drugim repnik, kalin in vrabec. Če je plast snega debela in mehka, se nekatere ptice preprosto zarijejo vanj, podobno kot se iz zraka v vodo spustijo morske ptice. S to bistroumno strategijo ne pustijo za seboj nobenih sledi, po katerih bi jih lahko plenilci odkrili s tem, da bi jih videli ali zavohali.

V zavetju snega si ptice izkopljejo horizontalno votlino, ki je včasih dolga skoraj en meter in ji na Finskem rečemo kjepi. Ponoči vetrovi na površju zabrišejo vse sledi. Ko se ljudje, ki so na izletu v naravi, preveč približajo kaki od teh ptičjih votlin, škripanje snega ptice zbudi. Nič hudega sluteči izletnik se lahko pošteno prestraši, ko se kak meter od njega nepričakovano dvigne v zrak sneg in divje zaprhutajo ptičja krila!

Odeti v zimska oblačila

Nekatere arktične živali ob menjavi letnih časov zamenjajo poletno dlako oziroma perje za zimsko, tako da se laže skrijejo v zasneženem okolju. Arktičnim lisicam, planinskemu zajcu in več vrstam podlasic na Finskem jeseni zraste gost in bel ali skoraj bel kožuh.

Podobno se tudi belkino lisasto poletno perje umakne snežnobelemu pokrivalu. Njeni prsti, ki so v toplejših mesecih le rahlo operjeni, se za zimo močno operijo, tako da dobijo te ptice uporabne »zimske čevlje«. Še menjava pokrivala je nekaterim vrstam živali, ki so sicer plen, v zaščito. Njihovi prelivajoči se toni se zlivajo z marogastim okoljem, saj so tla še delno prekrita s snegom.

Ali ste kdaj razmišljali, zakaj mnogim pticam, ki tako bosonoge hodijo po snegu ali ledu, mraz ne pride do živega oziroma zaradi tega nimajo posebnih težav? V svojih nogah imajo izredno dobro oblikovan toplotni izmenjevalec. Ta izjemni sistem jim omogoča, da topla arterijska kri iz srca potuje v noge in sproti ogreva ohlajeno kri, ki se vrača iz nog v srce.

Da, živim bitjem na našem planetu – od ledenih polov do soparnih tropov – ni dano, da samo prenesejo oziroma preživijo skrajnosti, ampak se v njih odlično znajdejo. Moški in ženske, ki odkrijejo in posnamejo tovrstno življenje na filmski trak, običajno dobijo visoko nagrado za svoj trud, in prav je tako! Koliko bolj bi potem morali mi hvaliti Stvarnika živih čudes na zemlji! V Razodetju 4:11 piše: »Vreden si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo, čast in moč, ker si vse ustvaril; po tvoji volji vse to obstaja in je bilo ustvarjeno.«

[Okvir/slika na strani 18]

Kristjani, ki se ne ozirajo na vreme

Jehovove priče na Finskem se v teh zimskih mesecih primerno oblečejo in nadaljujejo svojo duhovno dejavnost. Nekateri Priče z veseljem prepotujejo dolgo pot, da bi bili lahko navzoči na shodih. Pravzaprav v dolgih mrzlih mesecih obisk shodov na oddaljenih področjih prav nič ne trpi. Jehovove priče pa tudi marljivo oznanjujejo. Prav res, to, da pričajo za Stvarnika, Boga Jehova, si štejejo v tolikšno prednost, da so pripravljeni zapustiti toplino doma in oznanjati njegovo Kraljestvo. (Matej 24:14)

[Slika na straneh 16, 17]

Snežna viharnika v votlini

[Vir slike]

By courtesy of John R. Peiniger

[Slika na straneh 16, 17]

Hermelin

[Vir slike]

Mikko Pöllänen/Kuvaliiteri

[Slika na strani 17]

Labodi

[Slika na strani 17]

Zajec

[Slika na strani 17]

Arktična lisica