Starodavni običaji v današnji Mehiki

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ MEHIKE

STARODAVNIM verskim običajem in verovanjem v današnji Mehiki niti mobilni telefoni niti internet ne morejo do živega. V preteklih stoletjih so se nekateri indijanski običaji pomešali z rimskokatoliškimi. Pravzaprav jih mehiški katoličani še vedno precej vpletajo v svoje čaščenje.

Vsako leto se denimo mnogi Mehičani 2. novembra odpravijo na pokopališča, da bi praznovali dan vernih duš, ki je znan tudi kot dan mrtvih. Na grobove svojih dragih umrlih običajno prinesejo rože, hrano in alkoholne pijače. Nekateri celo najamejo glasbenike, da zaigrajo pesmi, ki so jih radi poslušali njihovi ljubljeni. Mnogo katoličanov si v svojem domu postavi tudi oltar in nekateri nanj položijo sliko preminulega, s katerim so si bili blizu.

Kot piše v Enciclopedii de México, je videti, da določeni običaji, ki so povezani z obhajanjem spomina na mrtve, »ohranjajo značilnosti indijanskih praznovanj v mesecih ochpaniztli in teotleco. Takrat so manes [dušam umrlih] darovali cvetlice cempasúchil in koruzne tamales. To je bilo ravno po tem, ko so spravili žetev – ob koncu oktobra in na začetku novembra.« V enciklopediji je še navedeno, da so nekateri običaji podobni slavjem iz predšpanskih časov, ki so bila tudi karnevalsko obarvana.

Častijo jo po božje

Za mehiške katoličane je 12. december praznik. Tega dne se tisoče romarjev iz različnih koncev Mehike steka v cerkev device guadalupske na pobočju hriba Tepeyac v Ciudad de Mexicu. Mnogi hodijo več dni in po poti molijo k devici. Ko prispejo do cerkve, po svoji navadi kleče vstopijo vanjo (zgoraj) in darujejo različne cvetlice.

Podobe device guadalupske lahko danes vidite v hišah in stanovanjskih zgradbah, pa tudi na avtobusnih postajah in na drugih javnih mestih. Devici guadalupski so nadeli imeni »Mati Božja« in »Mala temnopolta s Tepeyaca«. Od 16. stoletja zanjo verniki pogosto pravijo, da zdravi in dela druge čudeže.

Izvor čaščenja

Čaščenje ženskega božanstva in druge značilnosti tega praznika imajo svoje korenine v čaščenju azteške matere božje Cihuacóatl, ki se imenuje tudi Tonantzin, kar pomeni »Naša mala mati«. V knjigi México a través de los  siglos, ki opisuje zgodovino Mehike, piše, da so to boginjo in njenega sina Huitzilopochtlija prinesli zgodnji Azteki v Tenochtitlán, nekoč glavno mesto azteškega imperija, sedaj je to Ciudad de Mexico.

Tempelj, ki je bil posvečen Cihuacóatl in je stal na hribu Tepeyac, so uničili Španci. Izročilo pravi, da se je manj kot 40 let za tem, ko je Kolumb stopil na to celino, devica guadalupska tu prikazala indijanskemu domačinu Juanu Diegu. Domnevno ga je prosila, naj se ji na tem mestu zgradi svetišče.

Azteki so vneto častili Cihuacóatl. Ljudje pravijo, da je imela dolge razpuščene lase, vsa pa je bila oblečena v belo. Vhod v njen tempelj je bil tako nizek, da je vernik lahko vstopil vanj samo po kolenih. Znotraj je videl njen kip, ki so ga obkrožali maliki, tako da je bila videti kot »mati [. . .] bogov«.

Na prazniku v čast Cihuacóatl so med drugim darovali človeške žrtve, plesali in pripravili parado bojevnikov, ki so imeli »v rokah, okrog vratu in na glavi rože«. Verniki so te darove pustili na vrhu templja kot daritve Huitzilopochtliju. Nekateri Indijanci, tudi mnogi iz Gvatemale, so prepešačili več kot 1500 kilometrov, da so se lahko udeležili tega praznika v čast Cihuacóatl.

Ali je izvor običaja pomemben?

Jasno je, da čaščenje katoliške podobe device guadalupske izvira iz običajev ljudi, ki niso častili pravega, biblijskega Boga. (Psalm 83:18) Ali naj bi to vplivalo na naš pogled na to obliko čaščenja? Ali je res pomembno, od kod izvira neka oblika čaščenja?

Apostol Pavel je glede tega modro svetoval: »Ne dajte se vpreči v jarem z neverniki [. . .] In kakšna je skladnost med Kristusom in Belijalom? Ali kaj imata skupnega vernik in nevernik?« Poleg tega je rekel: »Prepričajte se glede vsega; oklepajte se tega, kar je dobro.« (2. Korinčanom 6:14, 15; 1. Tesaloničanom 5:21)

Takšna spodbuda velja tudi za današnje dni. O svojem čaščenju Boga bi morali razmisliti in se vprašati: Ali častim Boga povsem tako, kot uči Božja Beseda, Biblija? Ali pa pri tem posnemam nekatere običaje, ki izvirajo iz čaščenja tistih, ki služijo krivim bogovom? Seveda je modro, da tisti, ki želi ugajati pravemu Bogu, Jehovu, poišče odgovore na takšna vprašanja.

[Slika na strani 23]

Glasbeniki na pokopališču 2. novembra

[Slika na strani 23]

Romarji se stekajo k cerkvi device guadalupske