Mladi vprašujejo:

Kako se lahko uprem skušnjavi?

▪ Katja je na zabavi kakih deset minut in že opazi prihajati dva fanta z velikimi papirnatimi vrečkami v rokah. Kaj je v teh vrečkah, ni nobena skrivnost. Prej je slučajno slišala prav ta fanta praviti, da bo na zabavi »veliko pijače«. Tega seveda ni omenila svojim staršem. Prepričevala se je, da sta se fanta le šalila. Navsezadnje naj bi bilo nekje v hiši tudi nekaj odraslih.

Za seboj nenadoma zasliši poznan glas. »Kaj samo stojiš tukaj, ti dolgočasnica?« Katja se obrne in zagleda prijateljico Jasmino, ki v rokah drži pravkar odprti steklenici piva. Eno pomoli Katji pod nos in reče: »Nikar mi ne reci, da se ne boš niti malo zabavala!«

Katja noče sprejeti piva. Toda pritisk je močnejši, kot je pričakovala. Ne privlači je alkohol. Samo noče, da bi jo Jasmina, ki je njena prijateljica, imela za dolgočasnico, kot ji je rekla. Poleg tega je Jasmina ena od pridnih deklet. In če ona pije, kaj je potem s tem narobe? »Saj je samo pivo,« si pravi Katja. »Ni tako, kot da bi jemala droge ali pa s kom spala.«

KO SI mlad, te lahko marsikaj spravlja v skušnjavo. Pogosto so te skušnjave povezane z nasprotnim spolom. »Dekleta v šoli so agresivna,« pravi 17-letni Ruben. * »Rade se te dotikajo, da bi videle, kako daleč jim dovoliš. Sploh nočejo nehati!« Diana, ki je prav tako stara 17 let, je doživela nekaj podobnega. »Neki fant se mi je približal in me je objel,« pravi. »Udarila sem ga po roki in rekla: ‚Kaj delaš? Sploh te ne poznam!‘«

Morda tudi tebe kaj spravlja v skušnjavo in mogoče se ti zdi, da pritisk nikakor noče popustiti. Neki kristjan je dejal: »Skušnjave so kakor človek, ki nenehno trka na tvoja vrata in se sploh ne meni za napis ‚Ne moti‘.« Ali to trkanje slišiš pogosteje, kot bi  želel? Ali te morda mika kaj od spodaj navedenega?

□ Kajenje

□ Pitje alkohola

□ Uživanje drog

□ Gledanje pornografije

□ Nemoralni spolni odnosi

□ Drugo ․․․․․

Če si označil kaj od navedenega, ne skleni, da enostavno nisi primeren za kristjana. Lahko se naučiš nadzirati napačne želje in se upirati skušnjavam. Kako? Tako da ugotoviš, kaj te navaja na skušnjavo. Razmisli o treh dejavnikih.

1. Nepopolnost. Nagnjenje k slabim dejanjem je skupno vsem nepopolnim ljudem. Celo apostol Pavel, ki je bil zrel kristjan, je iskreno priznal: »Kadar želim delati, kar je prav, je v meni to, kar je slabo.« (Rimljanom 7:21) Jasno je, da se bo tudi najbolj načelen človek občasno zavedal svojih »želja mesa« in »želja oči«. (1. Janezovo 2:16) Toda nenehno razmišljanje o tem, da bi se prepustil skušnjavi, vse skupaj le še poslabša, saj v Bibliji piše, da želja, ko »postane rodovitna, rodi greh«. (Jakob 1:15)

2. Zunanji vplivi. Skušnjave so vsepovsod. »Ljudje v šoli in v službi neprestano govorijo o spolnosti,« pravi Tanja. »Po televiziji in v filmih je vedno predstavljena kot nekaj tako privlačnega in navdušujočega. Le redko vidiš negativne posledice!« Tanja iz izkušenj ve, kako močan je lahko takšen vpliv. »Pri 16-ih sem mislila, da sem zaljubljena,« se spominja. »Mama je prisedla k meni in rekla, da bom zanosila, če bom še naprej počela to, kar počnem. Zgrozila sem se nad tem, da moja mama misli kaj takega! Dva meseca kasneje sem bila noseča.«

3. »Želje, ki so značilne za mladost.« (2. Timoteju 2:22) K temu lahko spada kakršna koli želja, ki jo imajo mladi, kot denimo želja po tem, da bi jih drugi sprejeli oziroma da bi nanje gledali kot na odrasle. Te želje same po sebi niso napačne, toda če jih ne nadziraš, lahko prerastejo v skušnjavo, ki se ji je težje upreti. Denimo želja po tem, da bi te drugi imeli za odraslega, te lahko pripelje tako daleč, da zavržeš vrednote, ki jih skušajo vate vcepiti tvoji starši. To se je pri 17-ih zgodilo Sergeju. Takole pravi: »Že kmalu po krstu sem se uprl staršem in delal vse tisto, kar so me učili, naj ne delam.«

Res je, ti pritiski so zelo močni. Kljub temu se lahko upreš skušnjavi. Kako?

▪ Najprej ugotovi, katera skušnjava najbolj pritiska nate. (To si morda naredil že prej.)

▪ Nato se vprašaj: Kdaj je najbolj verjetno, da se bo pojavila ta skušnjava? Označi eno od naslednjih okoliščin:

□ Ko sem v šoli

□ Ko sem v službi

□ Ko sem sam

□ Drugo ․․․․․

 To, da veš, kdaj se skušnjava utegne pojaviti, ti lahko pomaga, da se ji povsem ogneš. Na primer, razmisli o izmišljeni zgodbi iz uvoda. Kaj je Katjo opozarjalo, da bodo na zabavi, na katero je šla, težave? Kako bi se lahko že na začetku ognila skušnjavi?

▪ Sedaj, ko si 1. ugotovil, katera skušnjava ti dela največ težav, in 2. določil, kdaj se verjetno pojavi, si pripravljen, da ukrepaš. Najprej skušaj dognati, kako lahko omejiš ali preprečiš skušnjavo. Spodaj napiši, kaj bi lahko naredil.

․․․․․

․․․․․

(Primeri: Če po pouku redno srečuješ sošolce, ki te nagovarjajo h kajenju, bi morda lahko šel po drugi poti, da bi se jim ognil. Če po internetu pogosto prejemaš neželeno pornografsko gradivo, bi morda lahko naložil programe, ki blokirajo vsa sporočila tega pošiljatelja, pa tudi vse podobne strani. Poleg tega lahko v iskalnik vneseš določnejše ključne besede.)

Seveda se ne moreš ogniti vsem skušnjavam. Prej ali slej boš verjetno naletel na kakšno posebej močno skušnjavo – morda, ko boš najmanj pričakoval. Kaj lahko narediš?

Bodi pripravljen. Ko je »Satan [. . .] skušal« Jezusa, ga je ta nemudoma zavrnil. (Marko 1:13) Zakaj? Ker je že imel izoblikovano stališče glede spornih vprašanj, ki so se pojavila. Razmisli o naslednjem. Jezus ni bil robot. Lahko bi se vdal skušnjavi. Vendar se je že vnaprej odločil, da bo vedno poslušal svojega Očeta. (Janez 8:28, 29) Resno je mislil, ko je rekel: »Iz nebes nisem prišel zato, da bi delal svojo voljo, temveč voljo tistega, ki me je poslal.« (Janez 6:38)

Spodaj napiši dva razloga, zakaj bi se moral upirati skušnjavi, s katero se najpogosteje spoprijemaš, in dva načina, kako si se ji odločen upreti.

1. ․․․․․

2. ․․․․․

Zapomni si, kadar podležeš skušnjavi, postaneš suženj svojih želja. (Titu 3:3) Zakaj bi dovolil, da te imajo tvoje želje pod nadzorom? Bodi dovolj zrel, da imaš ti njih v oblasti, ne pa da imajo one tebe. (Kološanom 3:5)

[Podčrtna opomba]

V RAZMISLEK

▪ Ali lahko popolna bitja zapelje skušnjava? (1. Mojzesova 6:1–3; Janez 8:44)

▪ Kako takrat, ko se upreš skušnjavi, tvoja zvestoba vpliva na druge? (Pregovori 27:11; 1. Timoteju 4:12)

[Okvir na strani 27]

NAREDI NASLEDNJI PREIZKUS

Vzemi kompas in ga postavi tako, da igla kaže proti severu. Sedaj pa zraven kompasa položi magnet. Kaj se zgodi? Igla ne kaže več točno. Obrne se proti magnetu.

Tvoja vest je kakor ta kompas. Če je pravilno šolana, bo kazala proti »severu« in ti pomagala sprejemati modre odločitve. Slaba družba pa, podobno kot magnet, izvaja pritisk, ki ti lahko izkrivi sposobnost moralnega presojanja. Kaj se lahko naučiš iz tega? Trudi se ogibati ljudi in okoliščin, ki ti utegnejo sprevreči čut za moralo! (Pregovori 13:20)

[Okvir na strani 27]

PREDLOG

Naredi načrt, kako se boš odzval, ko te kdo skuša zapeljati na napačno pot. Ne skrbi. Ni treba, da si izmisliš nekaj, zaradi česar bi dajal vtis samopravičnosti. Pogosto zadošča že preprosta in odločna zavrnitev. Denimo, če ti sošolec ponudi cigareto, lahko rečeš: »Ne ponujaj mi je. Jaz ne kadim!«

[Slika na strani 28]

Kadar podležeš skušnjavi, postaneš suženj svojih želja