Bralci sprašujejo

Ali Bog odobrava poligamijo?

Ne; ko je Bog v Edenu sklenil prvo zakonsko zvezo, je določil, da lahko ima mož samo eno ženo. Kasneje je Jezus Kristus to merilo ponovil svojim sledilcem. (1. Mojzesova 2:18–24; Matej 19:4–6)

Toda ali niso v predkrščanskih časih živeli možje, kot so bili Abraham, Jakob, David in Salomon, ki so imeli več žen? Res je, vendar v kakšni luči Biblija prikaže to ureditev? Biblija odkriva, da je ravno zaradi tega v Abrahamovi in Jakobovi družini prihajalo do trenj in nesoglasij. (1. Mojzesova 16:1–4; 29:18–30:24) Kasneje je bilo v Božji postavi za vsakega kralja napisano tole navodilo: »Naj si ne množi žen, da se njegovo srce ne izneveri.« (5. Mojzesova 17:15, 17, SSP) Salomon se ni zmenil za to zapoved, in si je vzel več kot 700 žen! Na žalost se je Salomonovo srce zaradi slabega vpliva mnogih žen res izneverilo Jehovu. (1. kraljev 11:1–4) Jasno je, da Biblija poligamijo prikaže v slabi luči.

Kljub temu se nekateri morda sprašujejo, zakaj je Bog med svojim ljudstvom dopuščal poligamijo. Razmislite o naslednjem: Ali se vam je kdaj zgodilo, da ste začasno obdržali kos pohištva, čeprav bi ga bilo treba že zamenjati? Morda ste menili, da se ga zaenkrat še ne bi bilo praktično znebiti oziroma bi bilo to moteče. Seveda so Božje poti in misli višje od naših. (Izaija 55:8, 9) Vseeno pa lahko vidimo nekaj praktičnih razlogov, zakaj je Bog začasno dopustil poligamijo.

Spomnite se, da je Jehova v Edenu obljubil »seme«, ki bo navsezadnje uničilo Satana. Kasneje je Abrahamu dejal, da bo postal oče velikega naroda in da bo napovedano Seme prišlo iz njegove rodovne linije. (1. Mojzesova 3:15; 22:18) Satan je bil odločen preprečiti prihod Semena. Zato si je neizmerno želel uničiti staroveški izraelski narod. Izraelsko ljudstvo je pogosto zapeljeval v greh, tako da bi izgubilo Božjo naklonjenost in zaščito.

Da se Izraelci ne bi ujeli v takšne zanke, je Jehova k njim, ko so se pričeli odvračati od pravičnih meril, vedno znova pošiljal svoje preroke, da so jih svarili. Vendar je že vnaprej vedel, da bo njegovo ljudstvo pogosto kršilo celo najosnovnejše zapovedi, kot je bila denimo tista, ki je prepovedovala malikovanje. (2. Mojzesova 32:9) In če se bodo s težavo podrejali že osnovnim zakonom, kako bodo potem lahko spoštovali zakon o prepovedi poligamije? Jehova povsem razume človeško naravo, zato je videl, da še ni prišel čas za prepoved tega običaja, ki je bil v tistih dneh že dolgo uveljavljen. Če bi to storil, bi Satan Izraelce zlahka zapeljal v greh.

To, da je Bog začasno dopuščal poligamijo, je imelo še druge prednosti. Ljudstvo se je tako lahko hitreje množilo. Ker je bil narod številčnejši, je lažje obstal do Mesijevega prihoda. Poligamna ureditev je nekatere ženske morda tudi nekako ščitila, saj so v takšnih družinah v nevarnih časih našle zavetje.

Vendar imejte v mislih, da Jehova ni bil pobudnik poligamije. Določen čas jo je dopuščal, hkrati pa je z natančnimi predpisi preprečil slabo ravnanje z ženami. (2. Mojzesova 21:10, 11; 5. Mojzesova 21:15–17) Ko se je Jehova odločil, da poligamije med svojimi častilci ne bo več dovoljeval, je merilo za zakonsko zvezo, ki ga je določil v Edenu, ponovil po svojem Sinu. S tem je Jezus prepovedal poligamijo med svojimi sledilci. (Marko 10:8) Takrat je postala še bolj jasna naslednja resnica: svojčas je bila Mojzesova postava dobra, toda »Kristusova postava« je boljša. (Galačanom 6:2)