Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kaj je »evangelij po Judi«?

Kaj je »evangelij po Judi«?

APRILA leta 2006 so časopisi po vsem svetu objavili vznemirljivo novico, da je skupina učenjakov predstavila javnosti vsebino pred kratkim odkritega starodavnega besedila z naslovom »Evangelij po Judi«. Članki so omenjali trditve strokovnjakov, češ da bo to besedilo temeljito spremenilo naš pogled na Judo, učenca, ki je izdal Jezusa. Po njihovih besedah naj bi bil Juda pravzaprav junak, ki je Jezusa najbolje razumel in ga je izdal na njegovo prošnjo.

Ali je to besedilo pristno? In če je, ali nam odkriva kakšne do sedaj skrite informacije o zgodovinskih likih, kot so Juda Iškarijot, Jezus Kristus in prvi kristjani? Ali bi moralo vplivati na naše razumevanje krščanstva?

KJE IN KAKO SO GA ODKRILI

Odkritje »Evangelija po Judi« je deloma zavito v tančico skrivnosti. Odkrili in dokumentirali ga niso arheologi, temveč se je proti koncu 70-ih oziroma na začetku 80-ih let 20. stoletja nenadoma pojavil na trgu starin. Najverjetneje so ga odkrili leta 1978 v Egiptu v kakšnem zapuščenem grobu, ki je bil najbrž v votlini. Gre za eno od štirih med seboj nepovezanih besedil, združenih v kodeks, ki je predhodnik današnje knjige. Kodeks je napisan v koptščini, jeziku, ki izvira iz starega Egipta.

Potem ko so ta v usnje vezani kodeks odnesli iz suhega podnebja v Egiptu, kjer se je ohranil več stoletij, je začel naglo razpadati. Leta 1983 ga je lastnik za kratek čas pokazal nekaj učenjakom, toda ker je postavil previsoko ceno, kupčije niso sklenili. Ker so v nadaljnjih letih z njim ravnali nestrokovno in ga hranili v neustreznem okolju, je pospešeno propadal. Leta 2000 pa ga je kupila švicarska trgovka s starinami. Čez čas ga je predala mednarodni skupini strokovnjakov, ki so se nato pod okriljem fundacije za starodavno umetnost Maecenas in družbe National Geographic lotili zahtevne naloge: restavrirati in rekonstruirati kodeks, ki je deloma razpadel na drobne koščke. Ta skupina naj bi tudi določila starost kodeksa ter prevedla in interpretirala njegovo vsebino.

Določanje starosti z ogljikom 14 je pokazalo, da je kodeks verjetno nastal v tretjem oziroma četrtem stoletju n. št. Vendar učenjaki domnevajo, da je bilo izvirno besedilo »Evangelija po Judi« napisano v grščini. Prevod v koptščino pa je bil verjetno narejen že veliko pred nastankom najdenega kodeksa. Kdaj pa naj bi bilo izvirno besedilo napisano in v kakšnih okoliščinah?

GNOSTIČNI EVANGELIJ

Prvo omembo dela z naslovom »Evangelij po Judi« zasledimo v spisih Ireneja, tako imenovanega krščanskega pisca, čigar zapisi segajo v drugo polovico drugega stoletja n. št. V delu z naslovom Proti herezijam je o eni od mnogih skupin, katerih nauke je kritiziral, napisal: »Izjavljajo, da je bil s temi stvarmi temeljito seznanjen izdajalec Juda in da je on sam, ker je edini poznal resnico, dovršil skrivnost izdajstva. Zaradi njega pri vseh stvareh, tako zemeljskih kot nebeških, vlada zmeda. Ti ljudje so ustvarili izmišljeno pripoved, ki jo imenujejo Evangelij po Judi.«

»Ne gre za evangelij, ki bi ga za časa Jude napisal kdo, ki bi ga osebno poznal.«

Irenej je bil še posebej odločen ovreči nauke gnostičnih kristjanov, ki so trdili, da imajo posebno spoznanje, ki izvira iz njih samih. V tistem času je obstajalo mnogo gnostičnih skupin. Vsaka od njih je po svoje razumela in si razlagala krščansko »resnico« ter razširjala nauke, ki so temeljili na njihovih spisih. Ti spisi so povečini nastali v drugem stoletju n. št.

Takšni gnostični evangeliji so pogosto trdili, da so apostoli, ki so imeli vidnejšo vlogo, napačno razumeli Jezusovo sporočilo in da obstaja skrivni nauk, ki ga je Jezus posredoval, a ga je razumela le izbrana peščica. * Nekateri od teh gnostikov so verjeli, da je snovni svet ječa. Zato so »boga stvarnika« iz Hebrejskih spisov imeli za nižjega boga v primerjavi z drugimi, popolnimi bogovi. To »skrivnost« naj bi razumeli samo ljudje s pravim »spoznanjem«. Bili so prepričani, da se mora človek osvoboditi svojega snovnega telesa.

Takšen pogled se zrcali tudi v »Evangeliju po Judi«. Začne se z besedami: »Skrivna pripoved o razodetju, ki jo je Jezus izrekel med pogovorom z Judo Iškarijotom v tednu, tri dni, preden je praznoval pasho.«

Ali je ta kodeks ravno tisto besedilo, o katerem je pisal Irenej in za katero so več stoletij mislili, da je izgubljeno? Marvin Meyer, član prve skupine, ki je kodeks analizirala in prevedla, je povedal, da Irenejev »kratki opis kar dobro ustreza pričujočemu koptskemu besedilu z naslovom Evangelij po Judi«.

LIK JUDE V EVANGELIJU SPROŽIL DEBATE MED STROKOVNJAKI

V »Evangeliju po Judi« se Jezus posmehuje učencem, češ da nimajo pravega spoznanja. Juda je pravzaprav edini od 12 apostolov, ki pokaže, da razume Jezusovo pravo naravo. Zato mu Jezus na samem zaupa »skrivnosti kraljestva«.

Na skupino učenjakov, ki je opravila prvo rekonstrukcijo besedila, je močno vplival Irenejev opis evangelija. V njihovem prevodu je Jezus naklonjen Judi, saj naj bi od učencev samo on razumel skrivnosti in dosegel »kraljestvo«. Zapeljani apostoli naj bi zanj poiskali zamenjavo, vendar naj bi Juda potem postal »trinajsti duh«, ki naj bi »vse [druge učence] presegel«. S čim? Jezus naj bi mu rekel: »Zakaj žrtvoval boš človeka, ki je moje oblačilo.«

Pisci uspešnic, kot sta Bart Ehrman in Elaine Pagels, ki sta tudi ugledna poznavalca zgodnjega krščanstva in gnosticizma, so hitro objavili lastne analize in komentarje »Evangelija po Judi«. Ti se v dobršni meri opirajo na rekonstrukcijo besedila prve skupine. Vendar so nedolgo zatem drugi učenjaki, denimo April DeConick in Birger Pearson, izrazili svoje pomisleke. Trdili so, da je družba National Geographic pohitela z objavo starodavnega besedila zato, da bi pritegnila medijsko pozornost. Poleg tega pred objavo niso bili opravljeni običajni postopki, kot sta temeljita analiza in strokovni pregled besedila, prevajalska skupina pa se je morala pisno zavezati k molčečnosti.

Nobeden od učenjakov, ki so analizirali besedilo, ne trdi, da so v njem natančni zgodovinski podatki.

Strokovnjaka DeConick in Pearson, ki sta besedilo pregledovala vsak posebej, sta prišla do istega sklepa: učenjaki so napačno prevedli nekatere ključne odlomke tega okrnjenega kodeksa. Glede na rekonstrukcijo besedila, ki jo je opravila April DeConick, Jezus Jude ne imenuje »trinajsti duh«, temveč »trinajsti demon«. * Jezus Judi tudi nedvoumno pove, da ne bo prišel v »kraljestvo«. Ne reče mu, da bo »presegel« druge učence, temveč: »Ravnal boš slabše od vseh njih. Zakaj žrtvoval boš človeka, ki je moje oblačilo.« Po mnenju DeConickove je »Evangelij po Judi« stara gnostična parodija, ki se posmehuje vsem apostolom. Učenjaka DeConick in Pearson sta prišla do trdnega sklepa, da v »Evangeliju po Judi« Juda ni nikakršen junak.

KAJ SE LAHKO NAUČIMO IZ »EVANGELIJA PO JUDI«?

Nobeden od učenjakov, ki so analizirali besedilo, pa naj imajo Judo za junaka ali za demona, ne trdi, da so v njem natančni zgodovinski podatki. Bart Ehrman pojasnjuje: »Ne gre za evangelij, ki bi ga napisal Juda, niti za evangelij, ki bi trdil, da ga je napisal Juda. [. . .] Ne gre za evangelij, ki bi ga za časa Jude napisal kdo, ki bi ga osebno poznal [. . .] Zato ne gre za knjigo, ki bi nas seznanila s čim novim glede tega, kaj se je v resnici dogajalo v času Jezusovega življenja.«

»Evangelij po Judi« je gnostično besedilo, ki je bilo prvotno napisano v grščini v drugem stoletju n. št. Učenjaki si še vedno niso enotni glede tega, ali gre za besedilo, ki ga omenja Irenej. Jasno pa je naslednje: Ta pred kratkim odkriti »Evangelij po Judi« nam postreže z očitnimi dokazi zgolj o tem, da so »kristjani« v nekem obdobju vpeljali lastne nauke, zaradi česar so se pojavile mnoge tekmujoče si ločine. »Evangelij po Judi« nikakor ne spodkopava verodostojnosti Svetega pisma, temveč dokazuje resničnost besed, ki so jih v svarilo sokristjanom izrekli apostoli. Takšno je tudi Pavlovo svarilo, zapisano v Apostolskih delih 20:29, 30: »Vem, da bodo po mojem odhodu [. . .] izmed vas samih [. . .] vstali možje, ki bodo govorili popačene nauke, da bi učence potegnili za seboj.«

^ odst. 11 Gnostični evangeliji so pogosto poimenovani po ljudeh, ki naj bi bolje razumeli Jezusove prave nauke. V to skupino sodita tudi »Tomažev evangelij« in »Evangelij Marije Magdalene«. Vsega skupaj so odkrili približno 30 takšnih starodavnih spisov.

^ odst. 18 Učenjaki, ki so privzeli mnenje, da je v tem besedilu Juda demon (tisti, ki je od vseh učencev najbolje razumel, kdo je Jezus v resnici), opažajo podobnost med njim in demoni v evangelijskih poročilih v Bibliji. Ti so natančno povedali, kdo je Jezus. (Marko 3:11; 5:7)