Marca 2022 mineva 75 let od takrat, ko so bile Jehovove priče na Novi Zelandiji pravno priznane. Sedmega marca 1947 so bratje Nathan H. Knorr, Milton Henschel in Charles Clayton obiskali novozelandski parlament. Brat Charles Clayton je bil prvi misijonar, izšolan v šoli Gilead, ki je prišel na Novo Zelandijo. Vladni uradniki so bratom izročili dokumente, s katerimi so bile Jehovove priče uradno priznane. Danes oznanjevanje dobre novice v tej deželi lepo napreduje in v njem sodeluje 14.500 oznanjevalcev.

Sporočilo o Kraljestvu je Novo Zelandijo doseglo leta 1898. Število oznanjevalcev je stalno raslo. Katoliško cerkev je to, da je naša literatura ljudi seznanjala z resnico iz Svetega pisma, razjezilo, zato je podpihovala sovraštvo proti Jehovovim pričam. Tako je 24. oktobra 1940 vlada prepovedala našo dejavnost. Ampak 8. maja 1941 je parlament popravil prepoved. Bratom in sestram je dovolil zbiranje in oznanjevanje, pri čemer niso smeli uporabljati naše literature, ampak so lahko uporabljali samo Sveto pismo. Prepoved je bila uradno v celoti odpravljena 29. marca 1945 in število oznanjevalcev je spet začelo rasti. Samo dve leti pozneje je število oznanjevalcev poraslo za 40 odstotkov. Dosegli so novo najvišje število oznanjevalcev dobre novice, in sicer 659.

Leta 1947 je Novo Zelandijo obiskal brat Knorr v sklopu svojega službenega potovanja po svetu. In ob tej priložnosti je obiskal parlament.

Ko je bilo pravno priznanje pravnomočno, je bila v Wellingtonu ustanovljena podružnica, da bi se še bolje organiziralo oznanjevanje v deželi. Za prvega slugo dežele je bil postavljen brat Robert Lazenby.

Brat Knorr je kasneje v poročilu o Novi Zelandiji glede nove podružnice in porasta v številu oznanjevalcev napisal: »Vsi so bili pripravljeni narediti vse potrebno, da bi podprli delo v podružnici, in so se podredili njenemu vodstvu.«

Brata Knorr in Henschel sta imela govor na posebnem zboru, ki je bil organiziran 8. in 9. marca 1947 v mestni hiši v Wellingtonu, popoldanski program pa je bil na bližnji tehnični univerzi. Navzočih je bilo skoraj 500 bratov in sester.

Sestra Beryl Todd, ki je bila takrat stara 17 let, se spominja: »To je bil največji zbor, kar sem jih do takrat obiskala, in poslušati brata Knorra je bilo nekaj posebnega.« Tega dne se je v bližnjem javnem bazenu krstil Clyde Canty, ki je pozneje služil kot koordinator v novozelandski podružnici.

Naslednji dan, 10. marca 1947, se je 300 ljudi zbralo v Aucklandu, da bi poslušali govore, ki so jih imeli bratje Knorr, Henschel in Lazenby. Brat Knorr je v poročilu napisal, da na Novi Zelandiji vidi nadaljnje možnosti za porast. »Prepričan sem, da bo v tej deželi delo še napredovalo,« je povedal. »Na tem področju so odlične možnosti za porast.«

Te besede brata Knorra so se uresničile. V naslednjih osmih letih je imela Nova Zelandija v povprečju 18-odstoten porast. Leta 1955 je bilo že 2519 oznanjevalcev in leta 1989 je bilo v tej deželi že 10.000 oznanjevalcev.

Hvaležni smo Jehovu, da je našim bratom na Novi Zelandiji pomagal pri pravnem utrjevanju pravice do oznanjevanja dobre novice. (Filipljanom 1:7)