Hagnente ty agnate’ao

Fagnonteneagne Boake amo o Mpamakio

Fagnonteneagne Boake amo o Mpamakio

Fagnonteneagne Boake amo o Mpamakio

Naho henteagne ty lily ty Baiboly miomba ty fampiasagne lio arake ty toko’e ho ie, akore ty fihevera o Vavolombelo i Jehovah-o ty fomba fitsaboagne ampiasagne ty lio ty vata ty ndaty raike?

Toko’e handineke soa ze rehafe ty Baiboly ty Kristiana tsikiraidraike fa tsy hanapa-kevetse amy ze tea’e avao ndra hagnorike avao o torohevetse ara-pitsaboagneo. Ty anto’e, raharaha mahakasike ty tegna’e naho i Jehovah ze raha zay.

Nandily antikagne ty Jehovah, i niavia o aigneoy fa tsy toko’e hohanegne o liò. (Genesisy 9:3, 4) Tamy i Lalàna hoahy ty Israelita talohay, le nasia i Jehovah fepetse ty fampiasagne lio, satria aigne io. Hoe reke: “Fa amo o liò ao ty misy ty fiay o nofotseo. Le fa nampanoeko anareo amy i alitaray ey o liò handiovagne ty fahotà’areo.” Akore naho mamono biby mba hohane’e ty ndaty raike? Hoe ty Andrianagnahare: “Haili’e an-tane eo ty lio’e, vaho izay holembefa’e lemboke.” * (Levitikosy 17:11, 13) Nahere i Jehovah mateteke o lily iohoe. (Deoteronomia 12:16, 24; 15:23) Izao ty fagnamarehagne amy ty Soncino Chumash jiosy: “Tsy toko’e hotamiriegne o liò fa toko’e hailigne an-tane eo.” Tsy nisy Israelita nahazo nangalake, nitamiry naho nampiasa ty lio ty raha finorogne hafa, satria ahy i Jehovah o aigneo.

Tsy nanan-kery sasa ty Lalà i Mosesy, naho fa nimate ty Jesosy. Faie ndra tie teo zay, le mbe hevere i Jehovah ho masigne avao o liò. Nitarihe ty fagnahy masigne o apostolio, le nagnomey toromareke o Kristianao mba ‘hifaly lio.’ Tsy toko’e ho hamaivagnegne o lily iohoe. Raha lahibey mahavoakasike ty findesam-batagne io, le toko’e ho faliegne manahake o findesam-batagne ratio ndra o fanompoan-tsampio. (Asan’ny Apostoly 15:28, 29; 21:25) Nanjare niparitake ty fagnomezagne naho ty fanjilihagne lio tamy ty taonjato faha-20. Faie taka o Vavolombelo i Jehovah-o fa nifanohetse tamy ty Saontsin’Andrianagnahare ze raha zay. *

Kindraike le risihe o dokoterao mafe o marareo mba hametrake ty lio’e, heregnandro tsiampeampe aloha i fandrasagney (don préopératoire de sang autologue), mba hahafaha’e hanjilike ze lio nitamirie’e zay amy i mararey ao naho ilaegne. Faie tena mifanohetse amy ty raha rehafegne amy Levitikosy naho Deoteronomia ao ty fangalagne naho ty fitamiriagne vaho ty fampidiragne lio hoe izay. Tsy toko’e hotamiriegne o liò fa toko’e hararake, ty dika izay aheregne aman’Andrianagnahare. Maregne fa tsy manan-kery ty Lalà i Mosesy ty amy izao. Ndra tie eo zay, le magnaja ty fitsipin’Andrianagnahare tafilitse amy io o Vavolombelo i Jehovah-o, sady tapa-kevetse ty ‘hifaly lio.’ Naho izay areke, le tsy magnomey lio tikagne ro tsy mitamiry ho amy ty fanjilihagne lio, ty liontikagne, fa toko’e ‘hailigne an-tane eo.’ Ty anto’e, mifanohetse amy ty lalàn’Andrianagnahare ze raha zay.

Misy fomba hafa ndra tesita ampiasaegne ty lion-tegna manokagne, tsy le mibaribary tie mifanohetse amy ty fitsipin’Andrianagnahare. Nagneke hangalagne ampaha’e amy ty lio’e mba hanoagne tesita ndra analizy, ohatse, ty Kristiana maro. Nariagne i ampaha’e amy ty lio boake nampiasaegney tafara izay. Va’e horisihegne ka ty hagnorihagne ty fomba fitsaboagne hafa bey pitsopitso’e ampiasaegne ty lion-tegna manokagne avao.

Amy ty fotoagne anoagne fandrasagne ila’e ohatse, le misy tapa’e amy ty lio atsile hiala amy ty vatagne amy ty alala i atao tihoey hémodilution. Tampohegne ty lio sisa amy i mararey ao. Afara izay le aheregne ama’e ao indraike i lio’ey, i tagnate ty fitaovagne mampivezeveze ty lio ivela ty vatagney, le mampiheregne ty isa ty selan-dio’e hitovitovy amy i ara-dalànay. Hoe izay ka fa azo alaegne naho tatavanegne i lio mandeha amy ty faritse rasaegney ndra maratsey, mba hahafahagne hagneregne i liomenay amy i mararey ao. Atao tihoe cell salvage (fanantezagne sela) zay. Misy ka tarihegne ho agnate ty masina raike ao i lioy, i magnatanterake tsielatsiela ty asa mahazatse i taova amy ty vatagney ao (ohatse fo, rabo, ndra voa). Naho fa avy eo le aheregne amy i mararey ao i lio tamy i masinay taoy. Misy ka tihoe atsile ho agnate masina mpampisarake i ranokey (centrifugeuse) i lioy, mba hagnafahagne ze raha manimba ndra tsy ilaegne. Ndra va’e hagnambahagne ty raha raike amo o raha mahaforogne ty liò naho ty hampiasagne izay amy ty toeragne hafa amy ty vatagne. Izay ty tanjogne ama’e. Misy analizy hafa ka angalagne lio maromaro, mba hamantaragne aze ndra mba hampifangaroagne aze amy ty fagnafoly, le afara izay reke aheregne amy i mararey ao indraike.

Va’e ho sambe hafa ty pitsopitso’e, sady azo antoke fa hisy fomba fiasa ndra fomba fitsaboagne vaho analizy vaovao. Tsy andraiki’ay ty handineke ty karaza’e tsikiraidraike naho ty hanapa-kevetse miomba izay. Tsy maintsy manapa-kevetse hoahy ty tegna’e ty Kristiana tsikiraidraike, naho amy ty fomba hampiasagne ty lio’e amy i fotoagne fandrasagney, amy i analizy atao ara-pitsaboagney, ndra amy ty fitsaboagne orihe’e. Toko’e ho azo’e mialoha boake amy i dokoteray ndra i teknisianay ty fagnazavagne ndra ty pitsopitso’e miomba ze raha hatao amy i hanoagne azey. Naho fa avy eo, le tsy maintsy manapa-kevetse arake ze agnengà ty feo ty fieretsereta’e aze reke. (Henteo i efajoroy.)

Toko’e hatao ty Kristiana an-tsaigne ty fanokanan-tegna’e ho an’Andrianagnahare naho ty adidi’e ho ‘tea aze amy ty fo’e naho ty tegna’e vaho ty heri’e iaby.’ (Lioka 10:27) Tsy manahake ty ankamaroa ty ndaty amy ty tontolo toy ty Vavolombelo i Jehovah fa mihevetse ty fifandrambesa’e aman’Andrianagnahare ho raha tena sarobily. Mandrisike antikagne iaby i Mpagnomey aigney mba hatoky i lio natsopa i Jesosỳ. Hoe ty Efesianina 1:7: “O Ana’e io ro nampiasaegne mba hagnafahagne antikagne amy ty alala ty solovoigne, le nahazoantikagne famelan-keloke noho ty lio’e. Tena lahibey ty hasoa fagnahy tsy misy hoe’e asehon’Andrianagnahare.”

[Fagnamarehagne ambane peje]

^ feh. 4 Izao ty nisorate i Profesora Frank H. Gorman: “Trea fa tena fanehoam-pagnajagne ty ay i bibỳ, ty fampitegnagne o liò an-tane eo. Naho izay areke le fanehoagne fagnajagne an’Andrianagnahare, i namorogne sady mbe midare ty fiay o bibiò zay.”

^ feh. 5 Namale fagnonteneagne lahibey miomba o foto-kevetse iohoe ty Fitalakesan-davitse tamy 1 Jolay 1951 (angilé) naho fa nampiseho ty anto’e tsy maha mete ty fampidiragne lio boake amy ty mpagnomey lio.

[Efajoro/Sare]

FAGNONTENEAGNE TOKO’E HODINEHE’O

Naho atsile hiala amy ty vatako ty ampaha’e amy ty lioko, le va’e hijanogne tsy handeha agnate ty fotoagne fohe iaby aza ty fikararà’e, eké ty feo ty fieretseretako vao ty hiheverako fa mbe agnisa ty vatako o lio iohoe, le tsy voatere ‘hailigne an-tane eo’?

Hagneagne ahy vao ty feo ty fieretseretako nampiofagne ty Baiboly, naho alaegne naho ovagne sady aheregne amy ty vatako ao indraike i liokoy, amy i fotoagne famantaragne aretegney ndra amy ty fitsaboagne raike?