Hagnente ty agnate’ao

Mila Lalàna Ara-baiboly Lognandro vao Rehe?

Mila Lalàna Ara-baiboly Lognandro vao Rehe?

Mila Lalàna Ara-baiboly Lognandro vao Rehe?

AZO antoke fa nagnisy fitsipike maro horihe’o o rae aman-drene’o tamy tie irehe mbe nikede. Nanjare nitaka’o naho fa nihabey rehe fa kay tena nipay ze hahasoa azo iareo katao nagnomey irey. Azo antoke fa mbe magnorike ty ila’e amy ty toro lalagne nampidire iareo tsikedekede tan-tsai’o tao rehe, ndra tie fa ndaty bey tsy ambane fifehea iareo aza.

Magnomey lalàna mivantagne ho antikagne ty Jehovah, i Babantikagne an-dagnitse agney, amy ty Saontsi’e ao, le ty Baiboly. Rara’e ohatse o fanompoan-tsampio, ty fijangajangagne, ty fagnitsakitsaham-baly vaho ty fangalaragne. (Eksodosy 20:1-17; Asan’ny Apostoly 15:28, 29) Takantikagne soa, naho fa ‘mitombo amy ze kila raha’ tikagne, fa tena nipay ze hahasoa antikagne reke, sady tena misy anto’e soa nagnomea’e i lily rey.​—Efesianina 4:15; Isaia 48:17, 18; 54:13.

Faie maro amy ty raha ataontika ro tsy misy lalàna mivantagne mirehake miomba aze, le misy ty mihevetse fa afake manao ze tea’e hatao reke amy izay. Mirehake iareo fa toko’e ho nagnomey lalàna mivantagne miomba ze kila raha ty Andrianagnahare, naho niheje’e hanao ze teantika hatao tika.

Mateteke ty ndaty mihevetse hoe izay ro mandrambe fanapahan-kevetse tsy mampiseho fahendreagne, ie amy izao hanegnena’e naho fa afara agne. Tsy taka’e fa tsy lalàna avao ty trea amy Baiboly ao, fa ty fomba fiheven’Andrianagnahare ka. Hahafantatse ty fomba fiheven’Andrianagnahare amy ty raha maro tikagne, le hanao safidy mifagnarake amy izay, sady hanagne feo ty fieretseretagne mifagnarake amy ty Baiboly, naho mianatse io. Mampifale ty arofo i Jehovah tikagne naho fa manao izay, sady mandrambe soa boake amy ty fanapahan-kevetse soa ataontikagne.​—Efesianina 5:1.

Ohatse miambake amy Baiboly ao

Izao ty raha treantikagne boake amy ty fitantara ty Baiboly miomba ty mpanompon’Andrianagnahare taloha: Nisy raha niseho nila nandineha iareo ty fomba fiheve i Jehovah, ndra tie tsy nisy lalàna mivantagne miomba i rahay aza. Dineho ohatse ty raha natao i Josefa! Mbe tsy nagnomey lalàna an-tsoratse mandrara ty filàgne ty ndaty tsy valy ty Andrianagnahare, tamy i valy i Potifaray nitaogne aze mba handre ama’ey. Faie ndra tie mbe tsy nisy lalàna mivantagne miomba izay aza ty tamy izay, le nitaka i Josefa fa tsy tihoe henjehe ty eretsere’e avao reke naho manao izay fa ‘manota aman’Andrianagnahare” ka. (Genesisy 39:9) Taka i Josefa fa mifanohetse amy ty fomba fiheven’Andrianagnahare naho ty zoton’arofo’e, i nirehafegne ta Edena tagney, ty filàgne ndaty tsy valy.​—Genesisy 2:24.

Dineho ka ty ohatse raike hafa toy. Fantantikagne boake amy Asan’ny Apostoly 16:3 ao, fa nitapahe i Paoly ty Timoty, taloha ty nindesa’e aze hiarake ama’e, tamy ty lia misionera natao’e. Faie rehafe ty andine’e fahaefatse fa nandeha nitsoeke tanàgne ty Paoly naho i Timoty, le nanolotse “i lily naboa o apostoly naho o androanavi-pagnahy ta Jerosalema tagneo.” Agnisa i lily rey i fanapahan-kevetse tihoey tie tsy voatere ho tapahegne sasa o Kristianao! (Asan’ny Apostoly 15:5, 6, 28, 29) Nagnino ty Paoly ro nieretseretse fa tena ilaegne ty hanapahagne i Timoty? “Noho ty amo o Jiosy tamo o toeragne rehoe. Fanta iareo fa Grike ty [baba i Timoty].” Tsy te hanao raha hahaboseke ndaty amy ty raha tsy misy anto’e ty Paoly. Nirie’e ty mba “ho modely soa [lognandro] hoahy ty ndaty iaby, agnatrehan’Andrianagnahare eo.”​—2 Korintianina 4:2; 1 Korintianina 9:19-23.

Nanagne ze toe-tsaigne izay avao ty Paoly naho i Timoty. Vakio ohatse ty Romanina 14:15, 20, 21, naho ty 1 Korintianina 8:9-13; 10:23-33, fa hotrea ao fa tena nipay ze hahasoa o ndatio amy ty lafi’e ara-pagnahy ty Paoly, lohotsie fa o mora boseke amy ty raha tsy misy dika’eo. Hoe ty Paoly miomba i Timoty: “Fa tsy mahatrea ndaty hafa mitovy toetse ama’e raho, fa le vata’e hikarakara ty miomba anareo reke. Ty ila o ndatio mipay ty hahasoa ty vata’e avao fa tsy ze tea i Jesosy Kristy. Inareo mahafantatse soa ty laza i Timoty. Fa hoe anake miarake manompo aman-drae’e reke, naho fa niarake nanompo tamako mba hampandrosoagne i talily soay.” (Filipianina 2:20-22) Ohatse soa ho antikagne vata’e o lahilahy Kristiana roe rehoe! Tsy ze tea’e ndra ty tombotsoa’e ty finily iareo, naho fa tsy nisy lalàna mivantagne boake aman’Andrianagnahare. Nanahake ty hatea i Jehovah naho i Ana’ey iareo, le nandineke ty ho voka ty fanapahan-keve iareo amy ty ara-pagnahy ty ndaty hafa.

Ohatse lahibey ho antikagne ka ty Jesosy Kristy. Nihazava’e tamy i Toriteni’e Tam-bohitse teoy fa hankatò ty lalàn’Andrianagnahare avao ty ndaty mahatakatse soa ty tea i lalàna rey ho rehafegne, ndra tie tsy misy lalàna mivantagne mahakasike i raha atao’ey aza. (Matio 5:21, 22, 27, 28) Ndra i Jesosy, ndra i Paoly, ndra i Timoty, ndra i Josefa aza, le sambe tsy nihevetse tie afake manao ze tea’e hatao avao iareo, naho fa tsy misy lalàna mivantagne boake aman’Andrianagnahare. Nagnorike ty fomba fiheven’Andrianagnahare o lahilahy rehoe, le nankatò i lily natao i Jesosy tihoey tie lily roe tena lahibeỳ. Tsy ino zay fa tihoe teao ty Andrianagnahare naho ty ndaty hafa.​—Matio 22:36-40.

A ty Kristiana amy izao?

Mazava areke fa tsy toko’e ho heverentikagne ho boken-dalàna misy pitsopitso’e amy ze kila raha tsy maintsy atao ty Baiboly. Mampifale ty arofo i Jehovah tikagne naho mifily ty hanao raha arake ty fomba fiheve’e, ndra tie tsy misy lalàna mivantagne miomba izay aza. Tsy toko’e hitamà fagnambaragne miomba ty raha tean’Andrianagnahare hataontikagne avao tika, fa afake ‘mamantantse ze zoton’arofo i Jehovah.’ (Efesianina 5:17; Romanina 12:2) Nagnino zay ro mampifale aze? Satria mampiseho zay fa tsy ze teantikagne ndra ty zontikagne ro tena lahibey amantikagne, fa ty hampifale aze. Mampiseho ka zay fa tena ankasitrahantikagne ty hatea’e, sady irientikagne ty hanahake aze naho ty hahavy ze hatea’e zay handrisike antikagne hanao raha. (Ohabolana 23:15; 27:11) Mahavy antika ho salama ara-pagnahy naho ara-batagne ka ty fagnorihagne ty raha rehafe ty Soratse Masigne.

Andao hohenteantikagne ty fomba ampiharagne o toro lalagne iohoe amy ty fiaignantikagne.

Fifilianagne fihisagne

Te hivily CD misy hira ohatse ty ajalahy raike. Tena nitea’e ty hira rei’e tamy i CD-ey tao. Faie ndra nimahimahigne reke satria trea’e tamy ty fogno i CD-ey, fa mirehake mivantagne miomba ty filàgne naho raha vetaveta ty togno ty hira ao. Fanta’e ka fa boseke sady vognogne hialy i mpihiray amy ty ankamaroa ty hira’e. Mihevetse ty fomba fiheve i Jehovah naho ty fisaigna’e ho raha lahibey o ajalahy iohoe, satria tea’e reke. Akore areke ty hamantara’e ty zoton’arofon’Andrianagnahare miomba izay?

Nirehafe i apostoly Paoly amy ty taratasi’e hoahy o Galatianao ty asa o nofotseo. Nirehafe’e ka naho fa niavy eo ty vokatse ty fagnahin’Andrianagnahare. Azo antoke fa fanta’o tie inogne o vokatse ty fagnahy rehoe: Hatea, fifaleagne, fiadanagne, faharetagne, hasoa fagnahy, fanoagne ty soa, finoagne, fahalemem-pagnahy, vaho fifehezan-tegna. Faie inogne iaby ka ty asa ty nofotse? Hoe ty Paoly: “Mibaribary ty asa o nofotseo, le filàgne ty ndaty tsy valy, fahalotoagne, findesan-tegna o ndaty fa tsy misy tragnon-kegnatseo, fanompoan-tsampy, fihisàgne aoly, fifankalaignagne, fifamaleagne, fialognagne, habosehagne, fifandiedieragne, fivìbihagne, sekita, hatea mena, finoman-toake losotse, fete feno filibagne, naho ze mitovy amy ireo. Ty miomba o raha rehoe ro ampitaoako anareo mialoha, mitovy amy ty fa nampitaoako anareo amparake izay, fa tsy handova i fanjakàn’Andrianagnaharey ze mpanao ireo.”​—Galatianina 5:19-23.

Mareho ty rehake fara’e amo o lisita reo, le tihoe: “naho ze mitovy amy ireo.” Tsy nagnomey lisita feno miomba ty raha heveregne ho asa ty nofotse ty Paoly. Faie tsy midika zay tie, azo ty ndaty raike atao ty mirehake hoe izao: ‘Azoko atao ty manao ze raha tsy nirehafe i Paoly tie tsy agnisa ty asa ty nofotse.’ Toko’e hampiasa ty fahaia’e misaigne o mpamakio, le hamantatse ze raha va’e tsy amo o lisita iohoe, faie “mitovy amy ireo.” Tsy hahazo ty fitahiagne ho ente i Fanjakàn’Andrianagnaharey ze ndaty manao raha “mitovy amy ireo”, ndra tie tsy tinognogne amy i lisitay ao aza.

Mila mamantatse ndra magnambake ty raha heje i Jehovah areke tikagne. Sarotse vao zay? Andao hatao tihoe nanoro hevetse azo mba hihinagne voan-katae naho legima maro ty dokotera’o, sady nandrara azo tsy hihinagne henanagn’ombe vondrake ndra dibera, naho ty raha hoe ireo. Ho sarotse ama’o vao ty hamantatse tie toko’e hihinagne henan-dambo vondrake rehe? Dineho indraike areke ty voka i fagnahin’Andrianagnaharey naho ty asa ty nofotse. Agnisa ty asa ty nofotse sa agnisa ty voka ty fagnahy i CD nirehafentikagne taloha teoy? Tena tsy misy ifandrambesa’e amy ty hatea, ndra hasoa fagnahy, ndra fifehezan-tegna, ndra toetse hafa agnisa ty voka ty fagnahin’Andrianagnahare io. Tsy hipay lalàna mivantagne tikagne vaho hahafantatse fa tsy mifagnarake amy ty fomba fiheven’Andrianagnahare i karaza mozike teoy. Tafilitse amo o toro lalagne iohoe ka ty boke, ndra filma ndra fandaharagne hafa amy ty tele, ndra fihisagne amy ty ordinatera, ndra toeragne amy Internet ao, naho ty maro hafa.

Akanjo naho pozy ty volo mete

Magnomey toro lalagne miomba ty akanjo naho ty pozy ty volo ka ty Baiboly. Magnampe ty Kristiana tsikiraidraike rey mba hanagna’e akanjo naho pozy ty volo mete sady mahafinaritse lognandro. Faie hevere o ndaty tea i Jehovah-o ho fahafahagne azo hararaotegne mba hampifaleagne i Baba’e an-dagnitse agney zay, fa tsy hanoagne ze tea’e avao. Fa nitreantikagne taloha tagne, fa ndra tie tsy magnomey lalàna mivantagne miomba ty raha raike aza ty Jehovah, le tsy midika zay fa tsy ahoa’e ze raha atao o vahoa’eo. Miova arakarake i taney ty karazan’akanjo o ndatio, sady miova mateteke, ndra amy ty toeragne raike aza. Nagnomey toro lalagne fototse hoahy ty vahoa’e ty Andrianagnahare, mba hitari-dalagne iareo, ndra aia ndra aia, sady ndra ombia ndra ombia.

Izao ohatse ty rehafe ty 1 Timoty 2:9, 10: “O ampelao ka naho fa mipozy, le toko’e hanao akanjo milamigne naho mete soa, sady toko’e hisaigne soa, sady tsy hanao randragne tena miambake, ndra hiravake volamena ndra perla ndra hanao akanjo tena lafo vily. Toko’e hifagnentagne amy ty ampela mirehake fa mpivavake aman’Andrianagnahare ty pozy iareo, le ty asa soa ro atao’e fihengo’e.” Toko’e handineke soa areke o ampela [naho o lahilahy] kristianao, satria misy karazan’akanjo naho pozy ty volo fanoe ty ndaty amy ty toeragne misy aze fa anagna o “mirehake fa mpivavake aman’Andrianagnahareo.” Mete soa ty andineha ty Kristiana ty ho voka ty akanjo’e naho ty pozy ty volo’e amy ty ho fihevera ty ndaty i hafatse torie’ey amy Baiboly ao. (2 Korintianina 6:3) Tsy hieretseretse bey miomba ty raha tea’e ndra ty zo’e ty Kristiana fitsikombe, fa hitao mba tsy hagnelengelegne ndra hahaboseke ty hafa.​—Matio 18:6; Filipianina 1:10.

Ze hahasoa ty ndaty amy ty lafi’e ara-pagnahy ro tena nieretserete i apostoly Paoly fa tsy ze raha teatea’e avao. Afake manahake aze ka o Kristianao, naho trea’e fa hafahafa amo o ndatio ndra magnelengelegne iareo, ty karazan’akanjo ndra pozy ty volo ila’e. Hoe ty Paoly: “Manahafa ahy nareo, manahake ty anahafako i Kristy.” (1 Korintianina 11:1) Hoe ka reke miomba i Jesosy: “Ndra i Kristy tsy nanao ty raha nampifale aze avao.” Mazava areke ty toromareke nirehafe i Paoly hoahy ty Kristiana iaby, le tihoe: “Faie itikagne matanjake, le toko’e hizaka ty fahaleme ze tsy matanjake, fa tsy hampifale ty tegnantikagne. Toko’e sambe hampifale ty namantikagne tika mba hahasoa aze sady hampahery aze.”​—Romanina 15:1-3.

Hasoao ty fahaia’o misaigne

Akore ty hagnasoantikagne ty fahaiantikagne misaigne, le hampifale i Jehovah lognandro, ndra tie naho fa tsy nagnomey lalàna mivantagne miomba ty raha raike aza reke? Hihasoa ty fahaiantikagne misaigne naho mamaky ty Saontsi’e isan’andro tikagne, sady mianatse io tsy tapake vaho misaintsaigne ze raha vakientikagne. Tsy le avy le mibaribary o fagnasoagne iohoe. Mandeha tsikede sady tsy le avy le trea o fitomboagne ara-pagnahio, manahake ty fitomboa o ajajao. Ilaegne areke ty faharetagne, sady tsy toko’e ho kivy tikagne, naho tsy mahamareke fagnasoagne eo noho eo. Faie tsy magnasoa ty fahaiantikagne misaigne ty fandeha o fotoagneo. Tsy maintsy ampiasaentikagne mba hianaragne tsy tapake ty Saontsin’Andrianagnahare i fotoagne rey, arake ty nirehafegne tambone teo. Tsy maintsy ampiharentikagne arake ze vitantikagne amy ty fiaignantikagne ka ty Saontsin’Andrianagnahare.​—Hebreo 5:14.

Azo rehafegne tie fa mankatò areke tikagne, naho magnorike ty lalàn’Andrianagnahare. Matanjake ara-pagnahy sady magniry ty hampifale aze ka tikagne naho magnorike ty toro lala’e. Mikezake mafe hanahake i Jehovah naho i Ana’ey tikagne, arakarake ty itomboantikagne amy ty lafi’e ara-pagnahy. Handrambe fanapahan-kevetse mioregne amy ty fomba fiheven’Andrianagnahare trea amy ty Soratse Masigne ao tikagne amy izay. Hotreantikagne fa ho vao mainke ho fale tikagne naho fa mikezake mampifale i Babantikagne an-dagnitse agney amy ze kila raha ataontikagne.

[Sare]

Sambe hafa arakarake o toeragneo o karazan’akanjò. Faie magnampe antikagne ty toro lala ty Baiboly