Hagnente ty agnate’ao

“Sambe Hinday Ty Enta’e Iaby Ty Tsikiraidraike

“Sambe Hinday Ty Enta’e Iaby Ty Tsikiraidraike

“Sambe Hinday Ty Enta’e Iaby Ty Tsikiraidraike

“Sambe ho tsaraen’Andrianagnahare arake ze nataontikagne iaby tikagne tsikiraidraike.”​—ROMANINA 14:12.

1. Ino ty andraikitse nirambese i Hebreo telo lahy rey?

 NIATREKE fanapahan-kevetse niankigna ty aigne ty tanora hebreo telo nipetrake ta Babilona agne. Hihohoke agnatreha i sarevongagne jabajabay vao iareo arake ty lalà i firenenay, sa handietse le hatorake agnate i laforo mirehetsey ao? Tsy nanam-potoagne hagnonteneagne ndaty ty Sadrake naho i Mesaka vaho i Abednego, sady tsy nila nanao izay. Tsy nisalasala iareo ty nirehake tie: “Soa ho fanta’o ry mpanjaka fa tsy hotompoe’ay o andrianagnahare’ò, sady o sare o ndaty volamena natsanga’o io, le tsy hivavaha’ay.” (Daniela 3:1-18) Nandrambe ty andraiki’e i Hebreo telo lahy rey.

2. Ia ty nanapa-kevetse hoahy i Pilato miomba ty raha toko’e hatao amy i Jesosy Kristy? Tsy tompon’andraikitse amy izay vao i governora romanay?

2 Nitsanogne ty kitomboke natao tamy ty lahilahy raike ty governora raike, 600 taogne teo ho eo tafara izay. Nagneke reke tafara i famotopotoragne natao’ey fa tsy meloke reke. Faie nangatake ty hamonoagne i ndaty natao kitombokey i vahoakey. Nikezake nandietse i governoray, faie tsy nahavany nandrambe ty andraiki’e, fa nagneke ty sitrapo i vahoakey. Nanasa tagnagne reke sady nirehake tihoe: “Tsy tompon’andraikitse amy ty fahafateza o lahilahy iohoe raho.” Natolo’e mba hopehegne i lahilahỳ tafara izay. Tsy nandrambe ty andraiki’e vata’e ty Pontio Pilato, ndra tie ireke aza ro toko’e hanapa-kevetse amy ty raha toko’e hatao amy i Jesosy Kristy. Faie ndra ndaty hafa ty nenga’e handrambe fanapahan-kevetse ho aze. Tompon’andraikitse amo o saze tsy ara-drare’e nampihare’e tamy i Jesosy iohoe reke, ndra tie maro manao akore aza ty rano nanasa’e tagnagne.​—Matio 27:11-26; Lioka 23:13-25.

3. Nagnino ro tsy toko’e hengantikagne hanapa-kevetse ho antikagne ty hafa?

3 Akore ty ama’o? Naho fa toko’e handrambe fanapahan-kevetse rehe, manahake i Hebreo telo lahy rey vao sa ty hafa ro enga’o hanapa-kevetse ho azo? Tsy mora ty manapa-kevetse. Ilaegne ty fahamatoragne mba hahaiagne mifily ze toko’e hatao. Mila mandrambe fanapahan-kevetse hoahy ty ana’e tsy ampe taogne ohatse o rae aman-dreneo. Maregne aloha fa tena tsy mora ty mandrambe fanapahan-kevetse naho fa tena sarotse ty raharaha raike, le raha maro ro ilaegne dinehegne. Faie ndra tie sarotse manao akore aza ty fandrambesagne fanapahan-kevetse, le tsy agnisa ty entagne ‘mavesatse’ ndra raha manahiragne azo ifampizaragne ama o ndaty “arake ty fagnahy” io. (Galatianina 6:1, 2) Andraiky ty tsikiraidraike zay, sady ‘sambe hotsaraen’Andrianagnahare arake ze nataontikagne iaby tikagne tsikiraidraike.’ (Romanina 14:12) “Sambe hinday ty enta’e iaby ty tsikiraidraike” tasa ty Baiboly. (Galatianina 6:5) Ino areke ty hagnampe antikagne handrambe fanapahan-kevetse soa? Voaloha’e, tsy maintsy ekentikagne fa tsy mahavita tegna o ndatio, sady mila fantarentikagne tie ino ty afake magnampe antikagne.

Ino ty Tena Ilaegne?

4. Tsy nankatò i mpivaly voaloha’e rey. Ino ty lesogne lahibey rambesentikagne boake amy izay, miomba ty fandrambesagne fanapahan-kevetse?

4 Nagnoho-doza ty fanapahan-kevetse nirambese i mpivaly voaloha’e rey, naho vaho nanomboke ty tantara o ndatio. Nifily ty hihinagne ty voa i hatae fahafantaragne ty soa naho ty ratỳ iareo. (Genesisy 2:16, 17) Ino ty nahavy iareo hanao izay? Hoe ty Baiboly: “Nitrea i ampelay tie mampitelegn’ive i hataey sady soasoa ty magnente aze, eka, mahatevagne ty maso ty magnente aze. Le nampipototse amy ty voa i hataey reke le nihane’e. Naho fa nitrea’e ty vali’e naho fa niavy eo, le nimea’e ka sady nihinagne.” (Genesisy 3:6) Hatea tegna ty nahavy i Eva hanao o safidy iohoe. Nanahake aze ka ty Adama, le nihinagne tamy ty voa i hataey. Voka’e, le “niparitake tamy ze ndaty iaby” o otao naho o fahafatezagneo. (Romanina 5:12) Misy lesogne lahibey toko’e horambesentikagne boake amy ty tsy fankatoava i Adama naho i Eva. Va’e handrambe fanapahan-kevetse tsy arake ty toko’e ho ie o ndatio, naho tsy magnorike ty tari-dalan’Andrianagnahare. Toe tsy mahavey tegna iareo.

5. Ino ty raha nimea i Jehovah mba hitari-dalagne antikagne, sady inogne ty tsy maintsy ataontikagne mba handrambesagne soa boake amy izay?

5 Fale tikagne satria mea i Jehovah tari-dalagne! Hoe ty Soratse Masigne: “Ndra mitsile magnavana rehe ndra mitsile magnavia, le ho rey ty sofi’o ty saontsy boake afara’o ao manao tihoe: ‘Intoy ty lalagne, le andehano.’” (Isaia 30:21) Misaontsy amantikagne amy ty alala ty Baiboly ty Jehovah. Tsy maintsy mianatse io tikagne, mba hahazoagne fahalalagne maregne soa miomba ze raha agnate’e ao. Toko’e handrambe ‘venten-kanegne [natao] hoahy ty ndaty matotse’ tikagne, mba hahaiantikagne hisafidy. ‘Hanagne fahaiagne misaigne nizaregne hagnambake ty soa naho ty raty’ ka tikagne, naho ‘ampiasaentikagne’ io. (Hebreo 5:14) Magnazatse ty fahaiantikagne misaigne tikagne, naho fa mampihatse ze raha ianarantikagne amy ty Saontsin’Andrianagnahare ao.

6. Ino ty raha ilaegne naho teantikagne hiasa soa ty feo ty fieretseretantikagne?

6 Nimea’e ty feo ty fieretseretagne ka tikagne, sady tena magnampe antikagne io naho fa handrambe fanapahan-kevetse tikagne. Afake mitsara io, sady va’e ‘hagnameloke aze ndra hagnafa-tsiny aze.’ (Romanina 2:14, 15) Faie tsy maintsy ampiofagnegne io naho teantikagne hiasa soa. Ty dika izay mila mandrambe fahalalagne maregne soa ty Saontsin’Andrianagnahare tikagne, sady mampihatse ze ianarantikagne. Mora taone ty fombafomba naho ty raha fatao ty ndaty an-toeragne eo ty feo ty fieretseretagne tsy nampiofagnegne. Va’e hamitake antikagne ka ty raha misy magnodidigne antikagne naho ty heve ty hafa. Hanao akore ty feo ty fieretseretantikagne naho tsy mitsanogne io tikagne sady mandika ty fitsipin’Andrianagnahare? Va’e hanjare ho donto manahake o holitse mae feno olatseo io amy ty fara’e, le manjare hoe “voatombo ty vigne mae.” Tsy miasa sasa reke. (1 Timoty 4:2) Faie azo ianteheragne ty feo ty fieretseretagne nampiofagne ty Saontsin’Andrianagnahare.

7. Ino ty raha tena ilaegne naho teantikagne ty handrambe fanapahan-kevetse soa?

7 Tena ilaegne areke ty fahalalagne maregne soa ty Soratse Masigne naho ty fampiharagne aze, naho teantikagne ty hahay handrambe andraikitse, ty dika izay handrambe fanapahan-kevetse soa. Tsy toko’e handrambe fanapahan-kevetse memeke tikagne. Toko’e hanokagne fotoagne maro tikagne mba hikarohagne i toro lalan’Andrianagnahare rey, sady hampiasa ty fahaiantikagne misaigne mba hampiharagne irey. Kindraike tikagne, le risihegne handrambe fanapahan-kevetse eo naho eo, manahake i Sadraka naho i Mesaka vaho i Abednego. Ndra tie izay ty raha miseho, le ho vognogne soa tikagne naho managne fahalalagne maregne soa ty Saontsin’Andrianagnahare, sady managne feo ty fieretseretagne niofàgne io. Mihasoa ty fahaiantikagne manapa-kevetse, arakarake ty androsoantikagne malaky amy ty fahamatoragne. Andao tikagne handineke raha roe magnasongadigne izay.

Fifilianagne Namagne

8, 9. a) Inogne iaby ty toro lalagne mampiseho fa tsy toko’e hifagnosehose amy ty naman-draty tikagne? b) Ty fifagnosehoseagne mivantagne avao vao ro atao tihoe mifagnosehose amy ty ndaty naman-draty? Hazavao.

8 Hoe ty apostoly Paoly: “Ko magneke ho fitahegne nareo. Manimba ty fahazaragne mahasoa ty naman-draty.” (1 Korintianina 15:33) Hoe ka ty Jesosy Kristy tamy i mpiana’e rey: “Tsy agnisa ty tontolo toy nareo.” (Jaona 15:19) Le avy le azontikagne boake amo o toro lalagne rehoe, fa tsy mete ty minamagne amy ty ndaty mpijangajanga, mpagnitsakitsa-baly, mpangalatse, mpimamo, naho ty hafa. (1 Korintianina 6:9, 10) Faie arakarake ty itomboa ty fahafantarantikagne ty hamarenagne amy Baiboly ao, ty ahafantarantikagne fa manimba ka ty fifagnosehoseagne amy ty ndaty hoe ireo, amy ty alala ty filma, tele, ordinatera, ndra boke. Misy voka’e raty hoe izay ka ty fifagnosehoseagne amy ty “ndaty fetse”, ndra ndaty magnetake ty maha ie aze amy Internet ao.​—Salamo 26:4.

9 Misy ka ndaty hoe raha malio findesam-batagne zay, faie tsy mino i tena Andrianagnaharey. Toko’e hifagnosehose amy ty ndaty hoe irey vao tikagne? Hoe ty Soratse Masigne: “Ty tontolo toy fehe i ratỳ.” (1 Jaona 5:19) Tsapantikagne boake amy izay fa tsy ty ndaty managne fiaignagne tsisy mifehe ndra maloto findesam-batagne avao ro atao tihoe naman-draty. Hendre areke tikagne naho ndaty tea i Jehovah avao ro ataontikagne namagne maifitse antikagne.

10. Ino ty hagnampe antikagne handrambe fanapahan-kevetse matotse, naho fa mifandrambe amy ty ndaty amy ty tontolo toy eto?

10 Tena tsy ho vitantikagne tihoe tena tsy hifandrambe amy ty ndaty amy ty tontolo toy eto, sady tsy takegne amantikagne zay. (Jaona 17:15) Mifandrambe amy ty ndaty tsy mpivavake amy i Jehovah tikagne naho fa amy i fanompoagne ey, an-dakilasy agne, vaho naho fa am-piasagne agne. Va’e tsy maintsy mifagnosehose mateteke amy ty ndaty amy ty tontolo toy eto o manambaly tsy Vavolombelogneo, naho oharegne amy ty Kristiana hafa. Faie naho fa niofagnegne ty fahaiantikagne misaigne, le manjare azontikagne fa tsy mitovy tihoe minamagne maifitse amy ty ndaty amy ty tontolo toy eto, naho tihoe mifandrambe ama’e noho ty adidy naho andraikitse, sady tsy mihoatse izay. (Jakoba 4:4) Afake mandrambe fanapahan-kevetse matotse tikagne naho fa avy eo, naho handrambe anjara ndra tsy handrambe anjara, amo o raha atao afara i lera i fianaragne rey, ohatse ty sporo naho ty dihy, ndra fete naho ty fiarahagne mihinagne karakarae o mpiara-miasao.

Fifilianagne Asa

11. Ino ty toko’e hodinehentikagne voaloha’e naho fa hifily asa?

11 Mila miasa tikagne mba ‘hagnomeagne ze raha ilae ty keleiantikagne.’ (1 Timoty 5:8) Magnampe antikagne hifily ty fomba agnatanterahagne o adidy iohoe, ty fampiharagne amy ty fomba matotse ty toro lala ty Baiboly. Voaloha’e, toko’e hodinehentikagne tie ino i asa hataoy. Tena tsy mete ty asa mampandroso ze raha rarà ty Baiboly mivantagne. Naho izay areke, le tsy hanao asa mifandrambe amy ty fanompoan-tsampy, fangalaragne, fampiasagne amy ty fomba raty o liò, ndra raha hafa rarà ty Soratse Masigne ty Kristiana. Tsy havande ndra hamitake ka tikagne, ndra tie ampanoe o patorò izay aza.​—Asan’ny Apostoly 15:29; Apokalypsy 21:8.

12, 13. Ino ty raha ila’e toko’e hodinehegne naho fa handrambe fanapahan-kevetse miomba ty asa?

12 Akore naho tsy mandika mivantagne ty lalàn’Andrianagnahare i asay? Naho fa mitombo ty fahafantarantikagne ty hamarenagne naho ty fahaiantikagne misaigne, le manjare tsapantikagne fa misy raha hafa ka tsy maintsy dinehegne. Akore naho misy ifandrambesa’e amy ty raha rarà ty Soratse Masigne i asay, ohatse mandrambe an-tso an-telefony amy ty toeragne filokagne raike? Mila dinehegne ka tie boake aia ty vola andoagne i karamay, naho ty toeragne iasagne. Naho mampiasa vatagne rehe, le hikarama handoko ty fiangonagne Mirehake tie Kristiana vao rehe, le hampandroso i fivavahan-disoy?​—2 Korintianina 6:14-16.

13 Akore ka naho i patorò’oy ro magneke hiantoke ty fandokoagne ty fiangonagne raike ahy ty fivavahan-diso? Amy izay le tena mila dinehegne tie managne safidy vao rehe ndra tie mpiasa aza. Ilaegne dinehegne ka tie, manao akore ty hamaro i asa hatao’o ama’ey. Akore ty amy ty asa tsy mifanipake amy ty fitsipy ty Baiboly, ohatse fizaragne taratasy amy ty toeragne maro, agnisa izay i toeragne mampanjaka ty findesam-batagne raty rey? Toko’e hodinehegne i toro lalagne amy Matio 5:45 aoy, naho fa handrambe fanapahan-kevetse. Dineho ka fa va’e hisy voka’e amy ty feo ty fieretsereta’o ty fanoagne tsy tapake i asay. (Hebreo 13:18) Tena toko’e hampitombo ty fahaiantikagne misaigne areke tikagne, sady hampiofagne ty feo ty fieretseretantikagne hahay hagnambake ty soa naho ty raty. Hahay handrambe fanapahan-kevetse matotse amy ty asa tikagne amy izay.

‘Eretsereto Reke amy Ze Raha Atao’o’

14. Ino ty toko’e hataontikagne aloha ty handrambe fanapahan-kevetse?

14 Akore ty amy i fanapahan-kevetse ila’e rey, ohatse ty fanohizagne fianaragne naho ty fagnekeagne ndra fandieragne ty fitsaboagne ila’e? Aloha ty handrambesagne fanapahan-kevetse, le tsy maintsy fantarentikagne ty toro lala ty Baiboly mihatse amy i rahay, le naho fa avy eo eretseretentikagne tie akore ty hampiharagne aze. Hoe ty Solomona mpanjaka hendre tamo o Israely talohao: “Atokiso amy ty fo’o ty Jehovah fa ko miantehetse amy ty fahaian-draha’o. Eretsereto reke amy ze raha atao’o, le hanoe’e mandeha soa ty fiaigna’o.”​—Ohabolana 3:5, 6.

15. Ino ty ianarantikagne boake amy i Kristiana tamy i taonjato voaloha’e rey miomba ty fandrambesagne fanapahan-kevetse?

15 Mateteke misy voka’e amy ty hafa ty safidy ataontikagne, le toko’e hasiantikagne fiheveragne ka zay. Tsy voatere nifaly i hanegne nandrarà ty Lalà i Mosesỳ sasa, ohatse, ty Kristiana tamy ty taonjato voaloha’e. Azo iareo natao ty nihinagne hanegne ila’e niheveregne fa maloto tambane i Lalànay, naho tsy nisy anto’e hafa tsy toko’e hihinanagne aze. Faie nanoratse hoe izao ty apostoly Paoly miomba ty hena va’e fa nientegne tamo o tempoly ty mpanompo sampio agne: “Naho hanegne ty mahaboseke o rahalahikò, le tsy hihinan-kena sasa raho tsy noho hampihemotse o rahalahikò.” (1 Korintianina 8:11-13) Nandrisike o Kristiana tamy ty taonjato voaloha’eo ty Paoly ty teo mba hihevetse ty feo ty fieretsereta ty hafa, mba tsy hampihemotse iareo. Tsy toko’e “hampihemotse” ty hafa ka ty fanapahan-kevetse rambesentikagne.​—1 Korintianina 10:29, 32.

Mangataha Fahendreagne Aman’Andrianagnahare

16. Ino ty hery ty vavake amy ty fanapahan-kevetse rambesentikagne?

16 Tena magnampe ty vavake naho fa handrambe fanapahan-kevetse. Hoe ty Jakoba, mpiana i Jesosy: “Naho misy ama’areo tsy ampe fahendreagne, le toko’e hangatake izay lognandro aman’Andrianagnahare reke, satria matarike amo o ndatio iaby ty Andrianagnahare sady tsy magnomey tsiny. Le homeigne aze zay.” (Jakoba 1:5) Afake mivavake amy i Jehovah tikagne sady mangatake ty fahendreagne ilaegne mba handrambesagne fanapahan-kevetse soa, sady matoky fa hamale antikagne reke. Naho rehafentikagne ama’e ze raha mampinekoneko antikagne, sady mipay ty tari-dala’e tikagne, le hagnampe antikagne i fagnahy masigney, sady hazava soa amantikagne i andinin-teny dinehentikagney. Va’e hahatsiaro andinin-teny hafa va’e tsy tan-tsaintikagne ao ka tikagne.

17. Akore ty azo ty hafa agnampeagne antikagne naho fa handrambe fanapahan-kevetse tikagne?

17 Afake magnampe antikagne vao ty hafa, naho fa handrambe fanapahan-kevetse tikagne? Ie. Nagnomey Kristiana matotse ty Jehovah amo o fiangonagneo eo. (Efesianina 4:11, 12) Afake mangatake soso-kevetse amy iareo tikagne, lohotsie naho fa handrambe fanapahan-kevetse lahibey. Mahafantatse soa ty Soratse Masigne ty Kristiana ila’e sady fa ela niaignagne. Afake mampahafantatse antikagne toro lalagne hafa amy Baiboly ao va’e hisy voka’e amy ty fanapahan-kevetse rambesentikagne iareo. Hagnampe antikagne ka iareo mba ‘hamantarantikagne soa ze raha tena lahibey.’ (Filipianina 1:9, 10) Faie ko haligno zao: Tsy mete naho ty hafa ro rehafentikagne handrambe fanapahan-kevetse ho antikagne. Andraikintikagne zay, le itikagne avao ro toko’e hagnatanterake aze.

Ty Voka ty Fanapahan-kevetse Mioregne amy Baiboly ao

18. Va’e hanao akore ty voka ty fanapahan-kevetse soa?

18 Lava soa avao vao ty voka ty fanapahan-kevetse nieretseretegne soa, sady mioregne amy ty toro lala ty Baiboly? Ie. Va’e tsy le avy le hisy voka’e soa eo no ho eo i fanapahan-kevetsey. Fanta i Sadraka naho i Mesaka vaho i Abednego ohatse fa va’e hamoe ty fiai’e iareo naho fa nifily ty tsy hivavake amy i sarevongagne jabajabay. (Daniela 3:16-19) Jinera ka o apostolio taloha ty nagnafahagne iareo, naho fa nirehake tamo o Fitsaragne Ambone Jiosio tie, Andrianagnahare fa tsy ndaty ro tsy maintsy ankatoave iareo satria i Reke ro mpitondra iareo. (Asan’ny Apostoly 5:27-29, 40) Va’e hisy voka’e raty amy ty fanapahan-kevetse rambesentikagne ka ty “fotoagne naho ty sampogne.” (Mpitoriteny 9:11) Va’e ho sahiragne tikagne, ndra tie nandrambe fanapahan-kevetse soa aza. Faie matokia fa hagnampe antikagne hiaretse ty Jehovah, sady hitahy antikagne amy ty fara’e.​—2 Korintianina 4:7.

19. Ino ty hagnampe antikagne ho bey herim-po naho fa handrambe fanapahan-kevetse?

19 Tsy maintsy mikaroke ty toro lala ty Soratse Masigne areke tikagne naho fa handrambe fanapahan-kevetse, sady mampiasa ty saintikagne mba hampiharagne irey. Ankasitrahantikagne ty Jehovah satria nagnomey fagnahy masigne naho o ndaty matotse amo o fiangonagneo eò, mba hagnampeantikagne antikagne! Lonike areke tikagne mba ho bey herim-po handrambe ty andraikintikagne, le handrambe fanapahan-kevetse soa, satria fa nimeagne tari-dalagne naho fagnampeagne.

Ino ty Nianara’o?

• Ino ty raha tena ilaegne mba handrambesagne fanapahan-kevetse soa?

• Namagne manao akore ty hofilientikagne naho mihamatotse tikagne?

• Ino ty raha lahibey ila’e tsy maintsy dinehentikagne, naho fa handrambe fanapahan-kevetse miomba ty asa tikagne?

• Ino ty fagnampeagne mea i Jehovah antikagne naho fa hanapa-kevetse tikagne?

[Fagnonteneagne]

[Sare]

Andrambesantikagne lesogne lahibey ty tsy fankatoava i Adama naho i Eva

[Sare]

Mipaliava toro lala ty Baiboly, aloha ty handrambesagne fanapahan-kevetse lahibey