1. Ka akaa a dedoo a nyi nahan agumaior kpishi ken tiônnongo a hila ere?

 HANMA inyom yô, agumaior udubu imôngo ka a er batisema ken tiônnongo u Kristu sha tar cii. U er batisema vee? Wea er yô, fa wer anmgbianev ou mba ken tiônnongo cii mba ember sha kwagh wou, shi Yehova kpa saan un iyol. (Anz. 27:11) Hide hen ase yôô; ka akaa a dedoo a me u hila ere? Ikyav i tesen yô, u hen Bibilo sha gbashima, alaghga kuma anyom imôngo je. Nahan kwaghhenen wou la wase u u nengen wang er Bibilo i lu Mkaanem ma Aôndo yô. Shi u va hingir u fan Or u nan nger icighan takeda ne la kpaa. Nahan Yehova doo u ishima kpishi, je yô hegen u tsegha iyol you sha ci na, shi u er batisema, u ngu civir un. U tsua ka kwagh u dedoo kpen kpen!

2. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

 ² Shighe u u lu nôngon wer u kuma batisema la, ka keng yange u tagher a mbamzeyol mba ve lu yangen we u eren ishima i Yehova yô. Kpa fa wer er u lu vesen nahan, u lu tagher a mbamzeyol mbagenev. Satan una nôngo ér Yehova a de doon we ishima ga, shi we u de u civir Yehova ga. (Ef. 4:14) Kpa mayange de deen wer kwagh la a er u ga. Nahan u er nan ve u za hemen u civir Yehova shi u tese wer u tsegha iyol you sha ci na, er yange u tôndo zwa laa? Gba keng u u za hemen u vesen. Inja na yô, gba keng u u“nôngo kpoghuloo” u via ken tiônnongo. (Heb. 6:1) Nahan kpa, u er kwagh ne nena?

3. Gba u zum u i er Orkristu batisema kera yô, nana er nyi?

³ Se cii ka a eren se batisema kera yô, i gba keng u se dondo  kwaghwan u apostoli Paulu yange wa Mbakristu mba ken Efese la. A wa ve kwagh ér ve nôngo ve “via.” (Ef. 4:13) Inja na yô, lu kaan a ve ér ve ‘Za hemen u vesen.’ Se fatyô u kaven er i hii ve Paulu tôô gbenda u Orkristu nan vesen la kar sha gbenda u wanye nan vesen la yô. Wanye u cuku ka nan doo mbamaren mba nan ishima shi i saan ve iyol a nan kpishi. Kpa ka nan saa lun iyev ga. Shighe ka una karen yô, i gba u nana de “aeren a wanye la.” (1 Kor. 13:11) Kape Mbakristu kpa i lu je la. Shighe u i er se batisema kera yô, a gba use za hemen u vesen. De se time sha akaa agen a aa wase se u vesen yô.

4. Ka ieren i nyi ia wase u ve u za hemen u vesene? Ta iwanger. (Mbafilipi 1:9)

⁴ Yehova a seer doon we ishima. Yehova vande doon we ishima kera je. Kpa una fatyô u seer doon we ishima. Sha nyi gbenda? Apostoli Paulu yange pase gbenda ugen ken Mbafilipi 1:9. (Ôr.) Paulu er msen ér dooshima u Mbafilipi ma a “lu seer a seer.” Nahan Yehova una fatyô u doon se ishima seer a seer. Kpa se er nan ve una seer doon se ishima nahana? Kwagh u una wase se yô, saa se lu a ‘mfe u vough shi se iv a mkav.’ Aluer se mba fan Yehova seer a seer yô, una lu doon se ishima seer a seer, shi se hemba fan aeren a na kua gbenda u a eren kwagh la. Shi a lu saren se u eren ishima na seer a seer. Mayange se soo u eren kwagh u vihin un ga. Se nôngo sha afatyô wase cii se fa kwagh u a soo ér se er, man er a soo ér se er kwagh shon la kpaa.

5-6. Se er nan ve Yehova una seer doon se ishima? Ta iwanger.

⁵ Yesu yange lu a eren a Ter na u sha la gedee. Nahan aluer se fa Yesu tsembelee yô, Yehova una seer doon se ishima. (Heb. 1:3) Kwagh u una hemba wasen se u fan Yesu tsembelee yô, ka u timen sha akaa a ityakeda i Ivangeli i inyiin la i ôr la. Wea lu a hii u ôron Bibilo ayange ayange ga yô, u fatyô u hiin hegen, sha u ôron akaa a i nger sha kwagh u Yesu la. U nguren ôron akaa a Yesu a Bibilo i ôr la yô, ver ishima fa aeren a na. Yange i doo ior u lun vea Yesu shi lamen a na; shi mbayev mba kiriki kpa, a kohol ve a wa ken ikyum. (Mar. 10:13-16) Yesu eren kwagh a mbahenen nav kundu kundu, shi nengen ve ér mba azende a na. Nahan mbahenen nav cian u pasen un er i lu ve ken ishima ga. (Mat. 16:22) Sha nahan yô, Yesu bee Ter na u sha la tôô ave sha. Yehova kpa kape a soo ér ior ve vaan ikyua a na je la. Se fatyô u eren msen hen a na. Shighe u se lu eren msen yô, se fatyô u pasen un hanma kwagh u se henen ken ishima, shin pasen un er ishima i lu se ker la cii. Se na jighjigh ser una zôhô a vese shin una puu se ga. Se doo un ishima; shi kwagh wase gba un ishima.—1 Pet. 5:7.

⁶ Yange mhôônom kôron Yesu a ior. Ikyav i tesen yô, apostoli Mateu nger kwagh ugen u Yesu er yô, ér: “Nengen a ikpelaior yô, kunya kôr un a ve, sha ci u i nzughul a ve i kende, er iyôngo i i lu a or u kuran i ga nahan.” (Mat. 9:36) Yehova nengen se nena? Yesu kaa ér: ‘Terem u a lu sha la kpa sar un u or môm ken mba hiden a iyol ijime mban tsô kpa nana tim ga.’ (Mat. 18:14) Mkaanem man na yô, saan se iyol kpishi sha ci u, ma tese ér se doo Yehova ishima kpishi! Nahan aluer se seer fan Yesu yô, Yehova una seer doon se ishima.

7. Aluer u ngu tôôn shighe lamen vea Mbakristu mba ve vie la yô, kwagh la una wase u nena?

⁷ Shi aluer u ngu zan ikyua a anmgbianev mba hen tiônnongo wou mba ve vie la, shi tôôn shighe lamen a ve sha er u seer fan ve yô, u hemba fan igbenda i u seer tesen dooshima ve, u via yô. Nenge er i saan ve iyol la. Ve vaa afanyô ér ve tsua u civir Yehova yum ga. Pine ve ve ôr u akaa a ve lu civir Yehova ve, a er ve yô. Shighe  u u soo u eren ma kwagh u vesen yô, pine ve mnenge ve sha kwagh shon. Kera ga je kpa, “aluer mbawasenmhen vea lu imôngo yô, mwar ngu.”—Anz. 11:14.

8. Aluer u ngu tan akperan sha ma kwagh u Bibilo i tese yô, ka nyi ia wase u we?

⁸ De u tan akperan. Er se vande ôron sha  ikyumhiange i sha 2 la nahan, Satan una nôngo kpoghuloo ér jighjigh u nan wou a de seer ga shi we u de seer kporom hen Yehova ga. Gbenda môm u una er kwagh ne yô, una na u hingir u tan akperan sha akaa a mimi agen a u hen ken Bibilo la. Ikyav i tesen yô, alaghga ica ia gba ga je u tagher a ityesen i i kaa ér, ka Aôndo a gbe se ga, akaauma cii gba duen iyol i a tsô la, ken makeranta. Shighe u u lu wanye la, alaghga yange ungwa imba kwagh la shin u hen kwagh nahan cuku ga. Kpa alaghga hegen mba tesen we kwagh la ken makeranta. Adooga u nenge wer mimi ngu ken kwagh u atica a ou a lu ôron sha kwagh u ityesen ne la. Kpa mayange atica a ou nga a nôngo ér aa fa aluer Aôndo ngu shi ka un a gbe akaa cii ga. Umbur kwaghwan u ken Anzaakaa 18:17 ne, i kaa ér: “Or u nan vande van a ityôkyaa i nan yô, ka i nenge nan a mimi, kpa or u wan ndor a nan a gema a va time kwagh u nan dedoo.” De gbe ungwan akaa a i tesen ken makeranta la tsô maa naan jighjigh a mi ga. Kpa hide ver ishima time sha kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma ôr la tsembelee ken Bibilo. Ker kwagh u i nger sha kwagh u ityesen ne la ken ityakeda yase. Lam a anmgbianev mba yange ve na jighjigh a ityesen ne kpa ve va kav er i lu aie la. Pine ve ve pase u kwagh u a ne ve ve ne jighjigh ér Aôndo ngu shi ka un a gbe se la. Aluer u ngu lamen sha kwagh ne vea mbagenev nahan yô, kwagh la una wase u u nengen a ikyav i i tese ér ka Aôndo a gbe se la wang.

9. Ka nyi u hen ken kwagh u yange er Melissa laa?

⁹ Anmgbian u kwase ugen iti na ér Melissa, yange tôv sha kwagh u igbetar la ken ityakeda yase, nahan kwagh la wase un kpishi. * A kaa ér: “Ka i ôr kwagh u akaauma cii gba duen iyol i tsô ken makeranta je i bee er ka mimi nahan. Sha hiihii la, yange m soo u tôvon sha kwagh shon ga, sha ci u m lu cian mer me va za nenge a lu nahan mimi. Kpa m hide m hen yô, Yehova soo ér se gba nan jighjigh a kwagh tsô ga, kpa se lu a ityôkyaa. Tsô m gba tôvon  sha kwagh u ityesen ne. M ôr takeda u Is There a Creator Who Cares About You? la, man antakeda u Was Life Created? kua The Origin of Life—Five Questions Worth Asking la. Yange zua a kwagh u m lu keren la vough. M vaa afanyô er yange timbir u ôron i yô.”

10-11. Ka nyi ia wase u ve u za hemen u lun wang na? (1 Mbatesalonika 4:3, 4)

¹⁰ Venda dang u eren. Shighe u u lu gumor la, isharen i yaven a or ka i taver ken a we kpishi. Nahan shighe ugen mbagenev vea nôngo ér we u er idya. Man ka kwagh u Satan a soo vough je la. Ka nyi ia wase u u palegh imeen i eren idya? (Ôr 1 Mbatesalonika 4:3, 4.) Er msen hen Yehova, pase un kwagh u u lu henen ken ishima la. Pase un er i lu u ken ishima la jighilii, maa sôn un a wase u u taver ishima. (Mat. 6:13) Umbur wer Yehova soo u wasen we, ka u puun we ga. (Ps. 103:13, 14) Bibilo ia fatyô u wasen we. Melissa u se ter kwagh na sha heen ne yange nôngo kwagh kpoghuloo ve dugh mhen u eren idya ken a na kera ye. A kaa ér: “Yange m lu ôron Bibilo ayange ayange, nahan kwagh la wasem m hendan a isharen i eren idya la taveraa. Kwagh la yange a umbur mo ér m ngu kwagh u Yehova shi m soo u civir un.”—Ps. 119:9.

¹¹ De nôngon wer u sôr mbamzeyol ou we tswen ga. Lam a mbamaren ou, pase ve iniôngon you. Ka i taver u lamen sha ambaakaa la mimi, kpa gema ka a inja u eren nahan. Melissa kaa ér: “Yange m er msen mer Yehova a taver mo ishima, maa m ôr baba wam kwagh shon. M ôron un kera yô, maa ishima yam mem. Nahan m fa je mer doo Yehova a mo kpishi.”

12. U er nan ve u tsua akaa sha kwaghfana?

¹² Dondo Akaawan a Bibilo. U vesen u va waan ikyondo yô, mbamaren ou vea hii u nan we ian i tsuan akaa agen a u soo la iyol you. Kpa u lu a fa akaa agen ga kpishi je. Nahan u er nan ve u palegh u eren ma kwagh u una na u kera lu ijende a Yehova ga laa? (Anz. 22:3) Anmgbian u kwase ugen iti na ér Kari, a pase kwagh u yange wase un u tsuan akaa sha kwaghfan yô. Yange nenge ér, Orkristu u nan vie yô, nan lun a atindi sha hanma kwagh u nan soo u eren ga. A kaa ér: “Yange gba u me kav mnenge u Yehova sha akaa, a kera lu u fan atindi a na tseegh ga.” Nahan shighe u u lu ôron Bibilo yô, pine iyol you wer: ‘Kwagh u m lu ôron ne tesem ér Yehova henen kwagh nena? Akaawan nga ker, a aa wasem u eren kwagh u vough yôô? Aluer nga yô, me dondo a nahan, a wasem nena?’ (Ps. 19:7; Yes. 48:17, 18) Aluer u ngu ôron Bibilo shi henen sha akaawan a a lu ker la yô, a kera taver we u tsuan kwagh u a lu sha ishima i Yehova la ga. Er u lu vesen seer la, u lu nengen er i gbe u u lu atindi sha hanma kwagh ga yô, sha ci u u fa gbenda u Yehova a henen kwagh la.

13. Azende a ou aa wase u nena? (Anzaakaa 13:20)

¹³ Ya ijende a mba Yehova a doo ve ishima yô. Er se vande ôron nahan, azende a ou kpa aa wase u u via. (Ôr Anzaakaa 13:20.) Anmgbian u kwase ugen iti na ér Sara, yange va kera saan un iyol shighe ugen la ga. Maa kwagh va er u na hide saan un iyol yô. A kaa ér: “Yange m zua a azende a injaa sha shighe vough. Hanma kasua yô, gumkwase ugen ken tiônnongo yange a va kohol mo se hen Iyoukura imôngo. Ijende yam igen di wasem m hii u nam mlumun sha mbampin ken mbamkombo. Iwasen i azende a am ne na yô, m hii u eren msen shi henen kwagh sha tseeneke wam sha gbashima. Nahan Yehova lu doom mo ishima seer a seer, maa hide gba saan mo iyol.”

14. Julien yange zua a azende a injaa nena?

¹⁴ U er nan ve u ya ijende a mba vea fatyô u  wasen we? Anmgbian ugen u a lu ortamen ken tiônnongo hegen yô, iti na ér Julien, a kaa ér: “Shighe u m lu gumor la, m zua a azende a injaa ken mba yange m due kwaghpasen a ve imôngo yô. Ve lu a gbashima, shi ve wasem u nengen er tom u pasen kwagh la ka u na i saan or iyol yô. Maa m tsua mer me er tom u pasen kwagh hanma shighe la. Shi yange m nenge mer kwagh u lu yangen mo u zuan azende a injaa kpishi yô, lu sha ci u m lu yan ijende a mbakwav wam tseegh yum. Shighe karen yô, shi m va zua a azende a injaa shin Betel. Ieren ve la wasem u tsuan akaa a me er ve a saan mo iyol la sha kwaghfan. Nahan kwagh ne wasem m hemba ngun vea Yehova kôôsôô.”

15. Paulu yange wa Timoteu kwagh sha kwagh u yan ijende a mbagenev la ér nyi? (2 Timoteu 2:20-22)

¹⁵ Aluer orgen ngu ken tiônnongo u u nenge wer doo u u ya ijende a nan ga di ye? Paulu yange nenge mbagenev ken tiônnongo u Kristu u sha ayange a mbaapostoli la lu a aeren a Mbakristu ga, nahan a wa Timoteu kwagh wang ér a palegh ve. (Ôr 2 Timoteu 2:20-22.) Ijende i se ye vea Yehova la ngi se a inja kpishi. Mayange se de nen ser ma or a pav se ijende i se nôngo sha afatyô wase cii se ye vea Ter wase u sha la ga.—Ps. 26:4.

16. Ka akaa a nyi nahan u fatyô u tsuan wer u ere?

¹⁶ Tsua akaa a i doo u u er yô. Tsua u eren akaa a aa wase jighjigh u nan wou una seer taver shi u via yô. (Ef. 3:16) Ikyav i tesen yô, u fatyô u tsuan wer u henen kwagh sha tseeneke ou hanma shighe, shi u ôron Bibilo hanma iyange, u hôron ga. (Ps. 1:2, 3) Shin u fatyô u tsuan wer u gema eren msen nduuluu hemban er u vanden eren la, shi u eren msen sha akaa a lu u ken ishima la jighilii. Gayô, alaghga u nenge wer gba u u wa ikyo sha akaa a nan msaanyol a u eren, shin sha gbenda u u eren kwagh a shighe wou la. (Ef. 5:15, 16) Aluer Yehova nenge u ngu nôngon sha afatyô wou cii wer u vese yô, a doo un a we kpishi.

17. Aluer u ngu wasen mbagenev yô, kwagh la una wase u nena?

¹⁷ Ka wea wasen mbagenev ken tiônnongo yô, kwagh la a wase u u via. Yesu kaa ér: “Or u nan ne kwagh la ka i hemba saan nan iyol a or u nan ngohol la.” (Aer. 20:35) Aluer u ngu  tôôn shighe wou kua agee a ou a gumor la wasen mbagenev yô, a saan we iyol kpishi. Ikyav i tesen yô, tsua wer u wasen mbabeenyol kua mba lun kor kor mba ve lu hen tiônnongo wou la. U fatyô u zan ve ityom, gayô wasen ve u eren kwagh sha hanseeti shin ambaakaa la nahan. Aluer u ngu anmgbian u nomso yô, tsua u va lu orshiren tiônnongo, sha er u va er tom sha ci u anmgbianev ou mba nomso man mba kasev yô. (Fil. 2:4) Shi mba ken inya shin mba ve lu ken tiônnongo ga la kpa u fatytô u tesen ve dooshima sha u pasen ve loho u dedoo u Tartor. (Mat. 9:36, 37) Wea fatyô yô, tsua u va eren Yehova tom hanma shighe cii.

18. Aluer u ngu eren tom u pasen kwagh hanma shighe la yô, kwagh la una wase u u vesen nena?

¹⁸ Tom u pasen kwagh hanma shighe la ua bugh u aan kpishi a u fatyô u seer kporom hen Yehova yô. Aluer u ngu eren pania yô, u fatyô u zan Makeranta u Mbapasen Ivangeli i Tartor la. Shi u fatyô u zan Betel shin wasen nongo u Yehova tom u maan kwagh. Gumkwase ugen u a lu pania yô, iti na ér Kaitlyn, a kaa ér: “Kwagh u vesen u yange wasem ve Yehova seer doon mo ishima zum u m er batisema kera yô, ka er yange m lu duen kwaghpasen vea anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve fa u pasen kwagh tsembelee la. Ikyav ve la yange i na yô, m soo u seer henen Bibilo shi seer fan ityesen.”

19. Aluer u ngu vesen seer a seer yô, ka akaa a doon a nyi nahan Yehova una na u?

¹⁹ Aluer u ngu vesen seer a seer, shin u ngu nôngon sha afatyô u wou cii wer u via yô, Yehova una na u akaa a doon kpishi. U palegh u vihin agee a ou a gumor la sha agbilinakaa. (1 Yoh. 2:17) U palagh ishimavihin shin afanyô a vaan a ka sea tsua ibumekwagh ve se hingir u vaan la. Kpa mbaawashima ou cii u kure ve shi a saan we iyol sha mimi. (Anz. 16:3) Ikyav you i dedoo la ia taver mba u civir Yehova a ve imôngo la ishima, mbayev kua mbaganden cii. (1 Tim. 4:12) Kwagh u hemban cii yô, u fa je wer u ngu eren ishima i Yehova shi u ya ijende vea na kangenaa. Nahan u zua a mmem shi a saan we iyol kpishi.—Anz. 23:15, 16.