NGEREN U TIMEN SHA MI 33
ICAM 130 Deen Ior Kwaghbo
Gbenda u Yehova a Soo Ér Tiônnongo a Eren Kwagh a Mba Ve Er Isholibo i Vesen Yô
“Aluer or er ma isholibo yô, se mba a orwasen.”—1 YOH. 2:1.
KWAGH U SE LU HENEN YÔ
Se hen akaa a vesen sha gbenda u tiônnongo u ken Korinte yange er kwagh a anmgbian u er isholibo i vesen la.
1. Ka nyi Yehova a soo sha ci u ior ciilii?
YEHOVA gba uumace a ian i tsuan u eren kwagh u ve soo la. Ka se er tom a iyua ne hanma shighe u se lu tsuan kwagh u se er cii. Kwagh u hemban cii u or a tsua u eren yô, ka u tseghan iyol i nan sha ci u Yehova shi civir un vea anmgbianev mba nomso man mba kasev imôngo. Ka kwagh u Yehova a soo ér ior cii ve er je la. Sha ci u nyi? Sha ci u ior doo un ishima shi a soo ér i kpe ve iyol. A soo ér ve ya ijende a na nahan ve lu uma gbem.—Dut. 30:19, 20; Gal. 6:7, 8.
2. Yehova soo ér mbaasorabo mba ve lu a gema ishima ga la ve er nyi? (1 Yohane 2:1)
2 Nahan kpa, Yehova kighir or ér nana civir un ga. A na hanma or ian ér nana tsua kwagh u nana er yô. Kpa aluer Orkristu u nan er batisema nan per tindi u Aôndo, nan er isholibo i vesen di ye? Aluer nan gema ishima ga yô, a dugh nan ken tiônnongo kera. (1 Kor. 5:13) Ka a lu nahan je kpa, Yehova a ver ishima ér orsholibo la nana hide hen a Na. Jighilii yô, ityôkyaa i vesen i Yehova a ne nagh ku ipaan yô, ka u den mbaasorabo mba ve gem ishima la a asorabo a ve. (Ôr 1 Yohane 2:1.) Aôndo u se doo un ishima ne ngu kaan a mba ve er isholibo la ér ve gema ishima.—Sek. 1:3; Rom. 2:4; Yak. 4:8.
3. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?
3 Yehova pase se er un nengen isholibo man mba ve er asorabo a vesen yô. Shi a soo ér se lu a mnenge na la. Ngeren ne una pase se gbenda u se er kwagh shon yô. Er u lu ôron ngeren ne yô, ver ishima sha (1) gbenda u yange i er kwagh a anmgbian ugen u er isholibo i vesen ken tiônnongo u ken Korinte sha ayange a mbaapostoli la, (2) kwagh u apostoli Paulu kaa ér i er shighe u or shon gema ishima la, man (3) kwagh u se fatyô u henen ken gbenda u Yehova a nengen mba ve er isholibo i vesen la.
GBENDA U YANGE I ER KWAGH A ANMGBIAN U ER ISHOLIBO I VESEN SHA AYANGE A MBAAPOSTOLI LA
4. Ka nyi yange i er ken tiônnongo u ken Korinte sha ayange a mbaapostoli laa? (1 Mbakorinte 5:1, 2)
4 Ôr 1 Mbakorinte 5:1, 2. Shighe u Paulu lu zan zende na u mishen u sha utar la, yange ungwa kwagh u vihin tsung u lu zan hemen ken tiônnongo u he u i sember veren ken Korinte la. Anmgbian ugen ken tiônnongo la lu yaven a kwase u ter na. Lu ieren i vihin kpishi sha ci u lu kwagh u ‘akuraior a a fe Aôndo ga je kpa eren ga yô’! Kpa anmgbianev mbara hen ér u den ér or u nan er imbakwagh ne la nana lu ken tiônnongo her la ka kwaghbo ga. Alaghga mbagen ken tiônnongo la hen ér mba zungwen or la mhôônom er Yehova kpa a zungwen uumace mba ve yen ne nahan. Mayange Yehova lumun ér ior nav ve eren isholibo ga. Or la yange lu vihin tiônnongo iti sha ieren na i hôngorough ne. Shi alaghga yange lu nyôron a Mbakristu mbagenev ken ieren la. Ka nyi Paulu yange ôr a tiônnongo ér a ere?
5. Ka nyi Paulu yange ôr a tiônnongo la ér a ere, man kwagh u ôr la inja na ér nyi? (1 Mbakorinte 5:13) (Shi nenge foto kpaa.)
5 Ôr 1 Mbakorinte 5:13. Jijingi yange mgbegha Paulu nger washika hen tiônnongo la, a kaa a ve ér i dugh or u nan vende u geman ishima la ken tiônnongo kera. Yange gba u anmgbianev vea eren kwagh a or shon nena? Paulu kaa a ve ér “de nen u lun imôngo” a na. Inja i kwagh ne ér nyi? Paulu seer pasen wang ér “kwaghyan tsô kpa de ye nen imôngo vea imbaor la ga.” (1 Kor. 5:11) Ashighe kpishi, ka wea yaan kwagh vea or yô ne lamen imôngo. Nahan kwagh u Paulu ôr ne inja na ér, mba ken tiônnongo ve de luun imôngo a or la ga. Kwagh ne una kura tiônnongo sha ieren na i bo la. (1 Kor. 5:5-7) Heela tseegh ga, aluer ve palegh u lun imôngo vea na yô alaghga una kav ér un er kwagh u vihin Yehova, nahan kunya a kôr un una gema ishima.
Yehova yange mgbegha Paulu nger ér, i dugh orsholibo u nan vende u geman ishima la ken tiônnongo kera (Nenge ikyumhiange i sha 5)
6. Washika u Paulu la yange wase tiônnongo kua orsholibo la nena?
6 Paulu yange tindin Mbakristu mba ken Korinte mbara a washika la cii yô, a hide gba henen kwagh u tiônnongo la una er sha kwaghwan na la yô. Kpa Titu va ôr Paulu loho u ú na saan Paulu iyol yô. Tiônnongo la dondo kwaghwan u Paulu la, nahan ve dugh orsholibo la kera. (2 Kor. 7:6, 7) Heela tseegh ga, Paulu yange tindi a washika la iwer ngi kar yô, orsholibo la gema ishima! Yange sôr inja shi de ieren i bo la nahan hide lu dondon atindi a Yehova a perapera la. (2 Kor. 7:8-11) Lu nyi Paulu shi ôr a tiônnongo la ér a ere?
GBENDA U YANGE GBA U TIÔNNONGO SHON UNA ER KWAGH A ORSHOLIBO U GEMA ISHIMA LA
7. Yange i dugh or la ken tiônnongo kera nahan or shon er nena? (2 Mbakorinte 2:5-8)
7 Ôr 2 Mbakorinte 2:5-8. Paulu kaa ér, er “ior kpishi kôôm imbaor la sha gbenda ne yô, kuma.” Shin se kaa ser, mkôôm la yange wase or la gema ishima, nahan ityôkyaa kera lu i tiônnongo una de ér a lu ken mkôôm shon her ga.—Heb. 12:11.
8. Ka nyi igen kpa Paulu kaa a tiônnongo la ér a ere?
8 Paulu yange kaa a mbatamen ér, er or la a gem ishima yô ve hide a na ken tiônnongo. Shi kaa a ve ér: “De nen nan kwaghbo u nan la a ishima i môm shi sur nen nan ishima” shi “wase nen nan nana̱ fa er nan doo ne ishima yô.” Paulu yange soo ér anmgbianev ve tese or la sha iliam ve man gbenda u ve eren kwagh a na la cii ér a doo ve ishima shi ve de un kwaghbo na sha mimi. Aluer ve er nahan yô vea tese wang ér doo ve er a hide ken tiônnongo yô.
9. Yange taver mbagenev u den orsholibo u gema ishima la kwaghbo sha ci u nyi?
9 Yange taver mbagenev ken tiônnongo la u ngohol orsholibo u gema ishima la hen atô vee? Bibilo kera ôr se ga, kpa kwagh a fatyô u lun nahan. Sha ci u ieren na la yange i va a zayol sha tiônnongo la jimin cii. Shi alaghga ieren na la yange ia bende a mbagenev jighilii. Mbagenev ken tiônnongo la yange ve nongo kpoghuloo ve lu kuran atindi a Yehova. Nahan alaghga vea nenge ér u hiden a or u a er asorabo a vihin kpishi la ken tiônnongo la ka shami ga. (Nenge Luka 15:28-30.) Er nan ve yange gba hange hange u tiônnongo la una tese anmgbian u i sember hiden a na ken tiônnongo la dooshima?
10-11. Luun er yange mbatamen venda u den orsholibo u gema ishima la a kwaghbo nahan, alaghga ka nyi yange ma i ere?
10 Luun er mbatamen venda u hiden a or u gema ishima sha mimi la ken tiônnongo, shin anmgbianev venda u eren a na doo doo shighe u i hide a na ken tiônnongo la nahan man lu nena? Alaghga yange ma “zungwe je [ma] kar ikyaa inya.” Yange ma hen ér a tsa kpa una kera zua a ian i civir Yehova ga. Shi alaghga ma hen ér kwaghbo na gande u Yehova una de un a mi nahan ityôkyaa ngi i una gema ga.
11 U hemban vihin yô, luun er anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo la venda u den orsholibo u gema ishima la a kwaghbo na yô, alaghga ma ve vihi ijende i ve ya a Yehova la kpaa. Sha ci u nyi? Sha ci u alaghga ma ve lu kaven ieren i Yehova i zungwen orsholibo u nan gem ishima la ga, kpa ma lu ieren i Satan i eren kwagh a ior sha tswam a u zungwen ve mhôônom shio la. Alaghga ma ve hingir ikyagh ki Diabolo una er tom a mi u yangen or la u civir Yehova yô.—2 Kor. 2:10, 11; Ef. 4:27.
12. Ka nyi Tiônnongo la yange ma er sha u dondon ikyav i Yehova?
12 Ka nyi tiônnongo u ken Korinte la yange ma er sha u dondon ikyav i Yehova geman palegh i Satan? Ka u dondon gbenda u Yehova a eren kwagh a mbaasorabo mba ve gem ishima la. Nenge ase kwagh u mba ngeren Bibilo mbagen ve ôr sha kwagh u Yehova ne. Davidi kaa ér “U doo, U kegh iyol u den kwaghbo.” (Ps. 86:5) Mika nger ér: “Ka an nan lu Aôndo er We nahan, u U deen iferkwagh man U deen atindi a peren?” (Mika. 7:18) Shi Yesaia nger ér: “Iferor nana̱ undu gbenda u nan; u nan lu perapera ga kpaa, nana̱ gbihi mbamhen mba nan kera, nana̱ hide hen TER, tsô Una zungwe nan mhôônom, man hen Aôndo wase, gadia Un deen kwaghbo wuee.”—Yes. 55:7.
13. Er orsholibo la gema ishima yô, yange gba u a kera timbir u hiden a na ken tiônnongo ga sha ci u nyi? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Yange i Hide a Or u ken Korinte la ken Tiônnongo Hanma Shighe?” la.)
13 Yange gba u tiônnongo u ken Korinte la una ngohol orsholibo u gema ishima la, shi una tese un dooshima ve una lu kaven Yehova ye. Paulu yange kaa ér, aluer ve de orsholibo u gema ishima la kwaghbo na yô, vea lu “ior mba dondon hanma kwagh u i tese [ve] cii.” (2 Kor. 2:9) Shin er i dugh or la ken tiônnongo kera iwer kar kpuaa tseegh nahan kpa, kwagh la wase un gema ishima. Nahan ityôkyaa kera lu i a timbir u hiden a na ken tiônnongo ga.
ER SE DONDO IKYAV I YEHOVA I ÔRON IJIR SHA MIMI SHI ZUNGWEN MHÔÔNOM LA YÔ
14-15. Ka nyi se hen ken kwagh u za hemen ken Korinte laa? (2 Peteru 3:9) (Shi nenge foto kpaa.)
14 I nger gbenda u yange i sôr zayol u ken Korinte la ken Bibilo “sha u se̱ zua a ityesen ker.” (Rom. 15:4) Kwagh ne tese se ér, Yehova soo ér mba ve er isholibo i vesen man ve vende u geman ishima cii i dugh ve ken nongo na kera. Alaghga mbagenev vea hen ér, er Yehova a zungwen mhôônom yô, una de orsholibo u nan vende u geman ishima ér nana lu ken nongo na her, kpa kape Yehova a zungwen mhôônom la ga. Ka mimi, Yehova zungwen mhôônom, kpa ka hanma ieren a lumun a mi ga. Atindi a na a sha kwagh u a soo man u a soo ga la nga gem ga. (Yuda 4) Jighilii yô, aluer Yehova de orsholibo u nan vende u geman ishima la ér nana lu ken nongo na her yô tese mhôônom ma zungwen ga, sha ci u ieren i nan i bo la ia fatyô u vihin tiônnongo.—Anz. 13:20; 1 Kor. 15:33.
15 Nahan kpa, se fa er Yehova a soo ér or môm nana tim ga yô. Ngu a kegh iyol u yiman ior hanma shighe cii. Mba ve gema ishima shi ve soo u hiden sôron ikyaryan ve a na la cii ka a zungwe ve mhôônom. (Esek. 33:11; ôr 2 Peteru 3:9.) Sha nahan yô, er or u ken Korinte la kpa gema ishima shi de asorabo a yange lu eren la yô, Yehova pase tiônnongo la sha ikyev i Paulu ér ve de un a kwaghbo na shi ve ngohol un ken tiônnongo her.
Ka se dondo ikyav i Yehova i ior ve doo un ishima shi a zungwen mhôônom la zum u se ngohol mba i hide a ve ken tiônnongo la doo doo yô (Nenge ikyumhiange i sha 14-15)
16. Gbenda u yange i sôr zayol u ken Korinte la na yô, u nenge Yehova nena?
16 Gbenda u yange i sôr zayol ken tiônnongo u ken Korinte la tese ér se doo Yehova ishima shi ôron ijir sha mimi shi ngu u perapera kpaa. (Ps. 33:5) Kwagh ne mgbegha u u seer wuese Aôndo ga he? Doo se kpishi er a zungwen mhôônom yô, sha ci u se cii se mba mbaasorabo nahan gba u una de se a asorabo ase. Shi se wuese Yehova kpishi er a ne nagh ku ipaan kura sha er a fatyô u den se a asorabo ase yô. Er se fe ser Yehova soo ior nav sha mimi shi a soo ér i kpe ve iyol yô, kwagh la sur se ishima kpen kpen!
17. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren mba ve dondo nee?
17 Aluer or er isholibo i vesen ken tiônnongo nyian yô, mbatamen vea fatyô u dondon ikyav i dooshima u Yehova la nahan wasen or la u geman ishima nena? Shighe u mbatamen ve dugh or ken tiônnongo shin ve hide a nan yô, doo u tiônnongo una er nena? A na mlumun sha mbampin mban ken ngeren mba ve dondo ne.
ICAM 109 Ior Ve Doo U Ishima Tsung
