1, 2. (a) Dooshima man jighjigh u nan gba zua nena? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

YEHOVA doo se ishima “sha ci u se vande doon Un ishima je yô.” (1 Yoh. 4:19) Gbenda môm u Yehova a tese se dooshima na yô, ka u veren mba ve civir un sha mimi la, man eren kwagh ne a u ve kighir un shio. Aôndo ka una doon se ishima a seer a seer yô, jighjigh u se ne un la kpa a hemban taver, nahan se fa ser ngu tseegh ga, kpa shi se fa ser, una na mba ve doo un ishima la injar keng a bunde ga.—Ôr Mbaheberu 11:6.

² Yehova ne mbacivir u injar, man ka vegher u vesen u mlu na man gbenda u a eren kwagh yô. Saa se lu a vangertiôr tsung ser Aôndo ne mba ve civir un sha mimi la injar, sha ci u “jighjigh u nan yô, ka u fan kwagh u ishimaverenkeghen yase i lu sha mi la.” Aluer se er nahan ga yô, jighjigh u nan wase la kuma ga. (Heb. 11:1) Sha mimi yô, jighjigh u nan wa u se lun a ishimaverenkeghen ser, Aôndo una na se averen a a tende zwa u nan se la keng a bunde ga. Nahan kpa, ishimaverenkeghen i se lu a mi ser se va zua a injar la ia wase se nena? Yehova na mbacivir un mba sha ayange a tsuaa la injar kua mba sha ayange a ase ne nena? De se nenge.

3. Ka ityendezwa i nyi i lu ken Malaki 3:10 laa?

³ Yehova Aôndo tôndo zwa ér una na mba ve civir un sha mimi la injar, nahan a lôhô se ér se ker iveren na. Bibilo kaa a vese ér: “Karem nen ase . . . , kape TER u akum a Sha A kaa ne, tsô Mea bugh ne aan a Sha, Mea haa ne iveren, je ia neer á haa inya.” (Mal. 3:10) Ka sea lumun mlehe u Yehova la yô, se tese ser se mba a iwuese tsung sha iyua i a ne se wuee la.

4. Se fatyô u lun a vangertiôr ser Mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 6:33 la ma a kure sha mi sha ci u nyi?

⁴ Yesu yange pase mbahenen nav wang ér, aluer ve ker Tartor hiihii yô, Aôndo una sue ve. (Ôr Mateu 6:33.) Yesu ôr nahan sha ci u fa je ér uityendezwa mba Aôndo mba bundu ga. (Yes. 55:11) Se kpa se fatyô u lun a vangertiôr ser, aluer se na Yehova jighjigh a ishima i môm yô, una kure ityendezwa i a er a vese ér: “Mayange Me undu u ga, Me kende u kpaa ga” la. (Heb. 13:5) Aluer se mba keren Tartor u Aôndo hiihii man perapera na la yô, mkaanem ma Aôndo yange na i nger mara ma a kure sha a vese vough.

5. Er nan ve kwagh u Yesu ôr a Peteru la a ne se ishimatavera?

⁵ Sha shighe ugen la, apostoli Peteru pine Yesu ér: “Se undu akaa cii, se dondo U, nahan ka nyi je sé va zua a mini?” (Mat. 19:27) Yesu yange zôhô a Peteru sha mpin u pine la ga, kpa gema kaa a mbahenen nav ér aluer ve de akaa agen kar ve yô, vea zua a injar. Mbaapostoli mba jighjigh mbara kua mbagenev vea va za hemen vea Yesu sha. Hegen je kpa averen ban ga. Yesu kaa ér: “Hanmô u nan undu uya shin anmgbianev mba nomso, shin mba kasev, shin ter, shin ngô, shin  ônov, shin ishule sha ci u iti Yam yô, nana shi á zua a mi kwa akunduatar shi nana zua a uma u tsôron kpaa.” (Mat. 19:29) Lu u mbahenen nav vea zua a averen kpishi aluer ve undu akaa ve yô. Uter mba ken jijingi man ungô man anmgbianev mba nomso man mba kasev kua mbayev hemba mban a inja a akaa a se undu sha ci u Tartor la gaa?

6. Yehova tôndozwa u nan mbacivir un injar sha ci u nyi?

⁶ Er Yehova a tendezwa u va nan mbacivir un injar yô, kwagh ne ka a wase ve u tilen dông shighe u ve tagher a mbamtaver yô. Er mbacivir Yehova Aôndo sha mimi ve lu zuan a averen a ken jijingi hegen nahan kpa, ve ver ishima ér ken hemen yô, vea va zua a averen kpishi. (1 Tim. 4:8) Sha mimi yô, aluer se na jighjigh tsung ser, Yehova “ne mba ve lu keren Un la injar” yô, kwagh la una wase se u lun a jighjigh u nan taveraa.—Heb. 11:6.

7. Ishimaverenkeghen ngi er ka imandetso nahan nena?

⁷ Ken Ityesen i sha Uwo la, Yesu kaa ér: “Ember nen, i̱ saan ne ken ishima tsung, gadia injar yen vese Sha, gadia kape ve tôv uprofeti mba ve vande a ven la a ican je la.” (Mat. 5:12) Dugh mba vea va zua a injar i yemen sha la kera yô, u va lun uma ken paradiso gbem sha won la, ka ityôkyaa i injaa i ‘ember shi lun saan saan ken ishima tsung.’ (Ps. 37:11; Luka 18:30) Aluer se mba va yemen sha shin se mba va lun shin tar ne kpa, ishimaverenkeghen yase ia fatyô u lun er “imandetso i uma i dông i i tenger ga” yô. (Heb. 6:17-20) Er imandetso ka i kôr tso i tile a mi shighe u uraahumbe nahan, kape ishimaverenkeghen yase i tenger ga la kpa, ka i wase se u tilen dông je la. Ka i na se tahav mbu wan ishima shighe u se tagher a mbamtaver yô.

8. Ishimaverenkeghen ka i na se tahav mbu panden ishimanyian nena?

⁸ Ishimaverenkeghen yase i i har sha Bibilo la, ka i na se tahav mbu panden ishimanyian. Uityendezwa mba Aôndo mba er ka mkurem ma ken jijingi ma ka ma wase se se pande ishimanyian yase la nahan. Er se fe ser ka sea ‘haa akaa a zan se iyol cii sha Yehova, a taver se’ yô, kwagh la ka a sur se ishima kpishi je! (Ps. 55:22) Se mba a vangertiôr ser Aôndo una fatyô u nan se kwagh “á hemba kwagh u se sen shi se lu henen la ica je kpaa.” (Ef. 3:20) Nenge ase yô, una na se kwagh kpishi shin poo tseegh ga kpa, ‘á hemba kwagh u se sen la ica je.’

9. Se mba a vangertiôr ser se fatyô u zuan a iveren i Yehova nena?

⁹ Aluer se soo u zuan a injar la yô, a gba u se tese ser, se na Yehova jighjigh tsung shi se ungwan imo na. Mose yange kaa a ikyurior i Iserael ér: “TER Una ver u dedoo ken tar u TER, Aôndo wou, Una na u dyako ér ú ngohol u la, aluer u ver ato dedoo sha imo i TER, Aôndo wou, ú waan atindi a m we u nyian ne cii ikyo yô. Gadia TER, Aôndo wou, Una ver u doo doo er A tôndo zwa a we nahan.” (Dut. 15:4-6) Nahan u ngu a vangertiôr wer, aluer u za hemen u civir Yehova sha mimi yô, una haa u iveren kpa? Sha mimi yô, u ngu a ityôkyaa i dedoo i lun a imba vangertiôr la.

10, 11. Yehova yange na Yosev injar nena?

¹⁰ I nger Bibilo sha ci u iwasen yase. Ngi a ungeren kpishi mba ve tese ér Aôndo yange na mbacivir un sha mimi la injar yô. (Rom. 15:4) Yosev ver se ikyav i dedoo kpen kpen. Yange anmgbianev nav er kwagh a na sha mimi ga shi shighe kar yô kwase u orvesen na wa un aie iyol, maa i kôr un i za wuhe ken purusu ken tar u Igipiti. Nahan i pav un a Aôndo naa? Mayange ga cii! “TER lu a Yosev, eren a na dedoo . . . TER lu a na; kwagh  u a eren kpaa, TER a veren kwagh la doo doo.” (Gen. 39:21-23) Er Yosev lu yan ican tsung nahan kpa, a kegh Aôndo na a ishima i wan.

¹¹ Anyom nga kar yô, Farao dugh Yosev ken purusu kera, na kpan u hiden a iyol ijime ne orhemen u sha uhar ken tar u Igipiti. (Gen. 41:1, 37-43) Kwase na va maren un mbayev mba nomso yô, “Yosev ii u iunda la iti ér Manase, gadia a kaa ér: Aôndo na m hungur ican yam cii kua ya u terem cii kpaa. Idyondon la, a ii un iti ér Eferaim; gadia a kaa ér: Aôndo nam, m mar ônov ken tar u ican yam.” (Gen. 41:51, 52) Er Yosev za hemen u civir Aôndo sha mimi yô, i na un averen aa na hingir u Mbaiserael kua Igipiti cii vea war yô. Jighilii yô, Yosev yange fa je ér ka Yehova a ne un injar shi a haa un iveren ye.—Gen. 45:5-9.

12. Yesu yange za hemen u civir Aôndo sha mimi zum u lu yan ican la nena?

¹² Yesu Kristu kpa, er i kar jighjigh u nan na la sha atsan atô kposo kposo nahan kpa, a za hemen u ungwan imo i Aôndo, nahan i na un injar. Ka nyi yange i wase un u nôngon a mlu na nee? Mkaanem ma Aôndo pase ér: “A kera wa kunya ikyo ga sha ci u iember i i ver Un sha ishi la.” (Heb. 12:2) Er Yesu fatyô u tseghan iti i Aôndo yô, kwagh la na un iember je ka u henen a hen ga. Kwagh ugen yô, Ter na lumun un shi na un averen a kpilighyol. Bibilo kaa ér: “A za tema sha uwegh ku yanegh ku ikyônough ki Aôndo ki torough” kira. Hen ijiir igen di i kaa ér: ‘Aôndo kende Un sha kpishi je, A ii Un iti i i hembe hanma iti igen cii’ yô.—Fil. 2:9.

13, 14. Yehova nengen kwagh u se er sha ci na la nena?

¹³ Se fatyô u lun a vangertiôr ser, Yehova wuese hanma iniôngon i se nenge ser se civir un la. A fa nyityô akperan a alaghga se lu a mi ken ishima la cii. Iyol ka ia kpe se sha ci u ican i inyar shin angev shin zayol u ken ishima, nahan sea kera faantyô u civir Aôndo sha gbashima ga kpa, a zungwe se mhôônom. Er se lu a mbamzeyol nahan kpa, se fatyô u lun a vangertiôr ser, jighjigh u nan wase la gba Yehova kwagh.—Ôr Mbaheberu 6:10, 11.

¹⁴ Shi umbur wer, se fatyô u kporom hen ‘Un u a ongo msen’ la, a vangertiôr ser, una kegh ato a mbamzeyol asev. (Ps. 65:2) “Ter u A lu a mhôônom ma zungwen” la una na se hanma kwagh u kwagh a gbe se a mi la sha er se za hemen u lun kôôsôô a na yô. Ashighe agen Yehova ka a er nahan sha ikyev i anmgbianev asev mba se civir un a ve imôngo la. (2 Kor. 1:3) Ka sea er a mbagenev dedoo yô, kwagh la a doo Yehova kpen kpen! Bibilo kaa ér: “Or u nan zungu mbaatsanev mhôônom yô, nan pwar TER kwagh je, nahan Un kpaa Una na nan sha ieren i nan i dedoo la.” (Anz. 19:17; Mat. 6:3, 4) Sha nahan yô, shighe u se wase mba ve tagher a mtaver la a iyol tangen shio yô, Yehova ka a nenge ér se pwar un kwagh. Yehova tôndozwa u nan se injar sha ieren i dedoo ne.

15. Ka averen a nyi u lu veren ashe a mini? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

¹⁵ Ishimaverenkeghen i Mbakristu mba i shigh ve mkurem ve lu a mi u zuan a ‘tsar u mhembe u perapera u Ter Una na sha iyange la’ la, ka i taver ve ishima. (2 Tim. 4:7, 8) Nahan kpa, aluer Aôndo na u ishimaverenkeghen igen kpa, de nengen wer a bume u ga. “Iyôngo [i Yesu] igen” umiliôn imôngo, ngi veren ashe u va zuan a injar i lun uma ken paradiso shin tar ne gbem sha won. “Á saan ve iyol sha mngee u bem.”—Yoh. 10:16; Ps. 37:11.

16. Ka ishimasurun i nyi se zough a mi ken 1 Yohane 3:19, 20 laa?

 ¹⁶ Ashighe agen alaghga se nenge ser se mba eren Yehova tom er man se er la ga, shin se lu henen ser saan Yehova iyol a iniôngon yase la ga. Alaghga se lu tan akperan ken ishima ser se kuma u zuan a ma injar i môm ga je kpaa. Nahan kpa, doo u se fa ser: “Aôndo hemba ishima yase man A fa akaa cii kpaa.” (Ôr 1 Yoh. 3:19, 20.) Aluer ka dooshima man jighjigh u se ne Yehova la, a ne ve se lu civir un yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser, una na se injar, aluer se nenge ser iniôngon yase la ngi cuku je kpaa.—Mar. 12:41-44.

17. Ka averen agen a nyi se zough a mi hegene?

¹⁷ Ken ayange a masejime a tar u ifer u Satan ne je kpa, Yehova ngu haan ior nav iveren. Ka a nenge ér mba ve lu civir un sha mimi la, ve za ikyura ken jijingi ken mzough u anmgbianev sha tar cii, u a lu a averen a ken jijingi kpishi la. (Yes. 54:13) Er Yesu yange tôndozwa nahan, Yehova na se injar hegen sha u den se ér se kpa, se lu ken tsombor u dedoo u ken jijingi u anmgbianev mba nomso man mba kasev, u u tser sha tar cii la. (Mar. 10:29, 30) Kwagh ugen yô, mba ve lu keren Aôndo sha gbashima la i na ve averen a ma kwagh môm kpa a kom sha mi ga yô. Averen shon yô, ka bemshima man mkom kua msaanyol.—Fil. 4:4-7.

18, 19. Ior mba Yehova mba nengen averen a ve ngohol la nena?

¹⁸ Mbacivir Yehova tar sha won cii vea fatyô u lumun ér ve zua a averen a kpilighyol hen a na. U tesen ikyav yô, anmgbian u kwase ugen ken tar u Jamani u i yer un ér Bianca la, kaa ér: “Yehova wasem m nôngo a ishimanyian yam shi ka a lu a mo ikyooso ikyooso hanma iyange, nahan m fa er me sugh un ve a kumam ga. Tar ne ngu ayôôso ayôôso shi ior fa kwagh u vea er ga. Kpa er m lu vea Yehova kôôsôô yô, m tema bem bem shin ikyum na. Hanma shighe u m de akaa agen a karem sha ci na yô, ka a nam averen kwa akunduataan je.”

¹⁹ Nenge ase kwagh u anmgbian u kwase ugen ken tar u Kanada, u i yer un ér Paula ne. Ngu anyom 70 shi ngu a bouange u sha gwangerjime, u a ne a fetyô u eren akaa kpishi ga yô. A kaa ér: “Er m fetyô u zenden tsembelee ga nahan kpa, ngura tese ér ka u me fatyô u pasen kwagh tsembelee ga ze. M eren tom a igbenda i pasen kwagh kposo kposo, er sha telefon shin shighe u ian i dugh nahan. M ngu a takerada u ngeren kwagh, u m nger avur a Bibilo ker kua ngeren mba ken ityakerada yase mba ka m ôron sha ashighe ashighe, sha er me zua a ishimataver yô. M na u iti mer ‘Antakerada u Nan Mo Ishimataver.’ Aluer se ver ishima sha uityendezwa mba Yehova yô, iyolkpen ka kwagh u sha anshighe kpuaa. Mbamlu asev vea lu nan nan kpa, Yehova kegh iyol u wasen se.” Alaghga mlu wou una lu kposo a u Bianca man Paula la. Nahan kpa, u fatyô u henen sha igbenda i Yehova a ver u man mba hen haregh wou la. Aluer se gbidye kwar sha gbenda u Yehova a lu veren se hegen man er una va ver se ken hemen la yô, a doo kpen kpen!

20. Aluer se za hemen u civir Aôndo sha mimi man sha ishima i môm yô, ka nyi se fatyô u veren ashe a mini?

²⁰ Mayange i de hungur ne er Aôndo una na ne “injar i vesen” sha vangertiôr man msen wen u sha mimi la ga. Ne fatyô u lun a vangertiôr ner, ne ‘eren ishima i Aôndo kera yô, né ngohol kwagh u i tende zwa a ven la.’ (Heb. 10:35, 36) Sha nahan yô, se za nen hemen u taver jighjigh wase u nan la sha u eren Yehova tom sha ishima i môm. Er se fe ser ka Yehova una va na se injar yô, se fatyô u eren kwagh ne.—Ôr Mbakolose 3:23, 24.