Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Gba u Se Kohol Imôngo Se Civir Yehova sha Ci u Nyi?

Gba u Se Kohol Imôngo Se Civir Yehova sha Ci u Nyi?

‘Ve kange asema ken mzoughshima.’—AERENAKAA 2:42.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 20, 119

1-3. (a) Mbakristu tese ér ka i sar ve u kohol imôngo nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Se lu timen sha nyi ken ngeren nee?

SHIGHE u anmgbian u kwase Corinna lu anyom 17 la, dasenda kôr ngô na za wuhe hen afo a mbakwarev agen ica je. Shighe kar yô, Corinna iyol na kpa i yem a na ken tar u Siberia ica a ya na, kuma ukilomita udubu imôngo. Lu za eren tom ken sule ugen, shi i lu eren a na er ka ankpan nahan. Ashighe agen i kighir un a eren tom ken wuhe a ikyondo i wuhegh shio. Er kwagh lu nahan kpa, Corinna man anmgbian u kwase ugen kure ikyaa ér vea er kwagh u ve fetyô cii, sha er vea undu sule la vea za mkombo u tiônnongo yô.

2 Corinna kaa ér: “Yange se undu ijiirtom yase la aikighe, se er zende kuma ukilomita 25, se za nyôr igirgirdogo hen tashan ugen u igirgirdogo. Igirgirdogo la yange va mough sha ahwa uhar pepe, se shi sha gbenda kuma ahwa ataratar cii ve se za hungwa, se zende ukilomita pue se za nyôr hen ijiir i se lu zan mkombo la ye.” Yange saan Corinna iyol kpishi er za zenda la yô. A kaa ér: “Yange se hen Iyoukura shi se wa atsam a Tartor ken mkombo la. Mkombo u se za ne taver jighjigh wase u nan.” Ayange atar nga kar yô, anmgbianev mba kasev mba uhar mban za hide, kpa orsule la fa ér ve za mape ga.

3 Hii sha ayange a tsuaa la je, hanma shighe ka i doo ior mba Yehova u kohol imôngo. Ikyav i tesen yô, yange i doo Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la u kohol imôngo civir Yehova shi henen kwagh na. (Aerenakaa 2:42) Sha mimi yô, we kpa alaghga ka i doo u u zan mbamkombo. Kpa alaghga a taver we u zan mbamkombo hanma shighe, er anmgbianev mba kasev man mba nomso mbagenev kpa ka i taver ve nahan. Alaghga tsô, ka u er tom ahwa kpishi shin u ngu a akaa kpishi a eren, gayô ka u vôr hanma shighe cii. Sha nahan yô, ka nyi ia wase se ve se nôngo sha afatyô wase cii, se zaan mbamkombo? [1] (Nenge ngeren u shin kpe u a lu sha peeji 20 la.) Se fatyô u taver mba se henen Bibilo a ve la man mbagenev ishima u zan mbamkombo hanma shighe nena? Ngeren ne una pase er i hii ve ka sea za mbamkombo ve (1) i wase se, shi (2) i wase mbagenev, shi (3) i doo Yehova yô. [2]—Nenge ngeren u shin kpe u a lu sha peeji 20 la.

KA SEA ZA MBAMKOMBO YÔ, I WASE SE

4. Mbamkombo ka ve wase se u henen kwagh u Yehova nena?

4 Mbamkombo ka ve tsaase se. Hanma mkombo u se ze yô, ka se seer henen kwagh u Yehova. Ikyav i tesen yô, atôônanongo kpishi sember henen takerada u Kporom hen Yehova la, ken mkombo u Bibilo i Henen ken Tiônnongo la. Shighe u yange se hen kwagh u aeren a Yehova, shi u ungwa kwagh u anmgbianev ou ôr sha kwagh na la, lu u ken ishima nena? Mimi yô, kwagh ne wase u u seer soon Yehova. Shi ka sea za mbamkombo yô, se seer henen kwagh u Bibilo sha u ungwan akaaôron shi nengen akav a tesen, shi keghen ato zulee shighe u i lu ôron Bibilo yô. (Nehemia 8:8) Shi hen er ka sea wa iyol sha Bibilo i ôron shi sea ungwa mbagenev vea pase akaa a ve hen ken Bibilo la ve, se fa akaa kpishi ken hanma kasua yô.

5. Mbamkombo ka ve wase u u dondon kwagh u u hen ken Bibilo la, shi seer fan u pasen kwagh nena?

5 Mbamkombo ka ve tese se u eren tom a kwagh u se hen ken Bibilo la ken uma wase. (1 Mbatesalonika 4:9, 10) Ikyav i tesen yô, i lu nahan u za ma mkombo u Iyoukura i henen u yange taver we ishima u seer eren Yehova tom, shin seer fan u eren msen gayô den ma anmgbian u nomso shi u kwase a kwaghbo vee? Mkombo u ka se er ken kasua la una fatyô u tesen se er se pase loho u dedoo shi se wase mbagenev vea fa mimi u ken Bibilo la yô.—Mateu 28:19, 20.

6. Mbamkombo asev ka ve taver se ishima shi ve wase se se seer taver ken jijingi nena?

6 Mbamkombo ka ve taver se ishima. Tar u Satan ne ngu nôngon ér jighjigh wase a ndôhôr shi i tume se iyol shi se yina ishima. Kpa mbamkombo asev ka ve taver se ishima shi ve na se tahav mbu zan hemen u civir Yehova. (Ôr Aerenakaa 15:30-32.) Ashighe kpishi ka se lam sha akaaôron a profeti a ken Bibilo a a kur sha mi vough la. Kwagh ne ka a wase se se seer nan jighjigh ser uityendezwa mba Yehova a er sha kwagh u ken hemen la cii vea va kure sha mi vough. Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ka ve taver se ishima sha akaaôron a ve tseegh ga, kpa shi ka ve taver se ishima sha mbamlumun vev man atsam a ka ve wa a ishima ve i môm sha u wuese Yehova la kpaa. (1 Mbakorinte 14:26) Shi ka sea lam a ve cii mkombo una hii kua shighe u i dugh mkombo la yô, i kpe se iyol sha ci u se mba a azende kpishi a a we se ikyo sha mimi yô.—1 Mbakorinte 16:17, 18.

Mbamkombo asev ka ve taver se ishima shi ve na se tahav mbu zan hemen u civir Yehova

7. Doo u se kohol imôngo a tiônnongo sha ci u nyi?

7 Ka sea za mbamkombo yô, se zua a iwasen i icighan jijingi u Aôndo. Yesu ngu eren tom a icighan jijingi sha u hemen atôônanongo. Jighilii yô, yange kaa a vese ér, se “ungwa kwagh u Jijingi A lu ôron a iniongo i Kristu” la. (Mpase 2:7) Icighan jijingi una fatyô wasen se u hemban imeen shi pasen kwagh a mciem shio. Shi una fatyô wasen se u tsuan akaa a dedoo a se er yô. Ka nahan ve i gbe u se nôngo sha afatyô wase cii se zaan mbamkombo shi se ngohol icighan jijingi u Aôndo la ye.

KA SE WASE MBAGENEV KEN MBAMKOMBO

8. Anmgbianev asev ka vea nenge a vese ken mbamkombo shi vea ungwa mbamlumun asev shi sea wa atsam yô, kwagh ne a wase ve nena? (Shi nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Hanma Shighe Ka Una Za Mkombo Una Hide yô, I Hemba Kundun Un Iyol” la.)

8 Ka sea za mbamkombo yô, se zua a aan a tesen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ser ve doo se ishima. Anmgbianev kpishi ken tiônnongo wase mba wan ishima a mbamtaver mba vihin tsung. Apostoli Paulu nger ér: “Sé wa nen ayol a ase ikyo.” (Mbaheberu 10:24, 25) Se tese ser se wa anmgbianev asev ikyo sha u kohol imôngo taver ayol ase ishima. Ka sea za mbamkombo yô, se tese anmgbianev asev ser se soo u lun imôngo a ve shi lamen a ve shi tesen ve ser se soo u fan er i lu ve yô. Shi ka vea ungwa sea naan mlumun shi sea waan atsam a ishima i môm nahan, ve zua a ishimataver.—Mbakolose 3:16.

9, 10. (a) Pase er mkaanem ma Yesu ma ken Yohane 10:16 la ma wase se u kaven er i hii ve i gbe hange hange u se kohol imôngo vea anmgbianev asev yô. (b) Aluer se mba zan mbamkombo hanma shighe yô, se fatyô u wasen ma or u tsombor u nan u vende nan la nena?

9 Ka sea za mbamkombo yô, se wase mba ken tiônnongo ve za hemen u lun kôôsôô. (Ôr Yohane 10:16.) Yesu yange tôô iyol na kar sha orkuranilev, mbadondon un di gema kar ve sha ikyumuile. Hen ase sha kwagh ne: Aluer iyôngo ihiar ngi sha igyungu, ihiar igen gema ngi shin pev, iyôngo i môm gema ngi ijiir igen nahan, a fatyô u kaan ér iyôngo i itian la ka ikyumuile je he? Ei, sha ci u ikyumuile ka i lu imôngo shi i dondo orkuran i. Se kpa, doo u se lu ica a anmgbianev asev sha u bunden mbamkombo ga. Gba u se kohol imôngo sha er se hingir “ikyum i môm” shi se dondo “orkuran môm” yô.

10 Mbamkombo asev ka ve wase se u eren kwagh ken mzough, er tsombor u dooshima a lu her nahan. (Pasalmi 133:1) Mbagenev ken tiônnongo mba hen tsombor ve, er mbamaren vev shin anngôôv vev mba nomso shin kasev nahan, venda ve. Kpa Yesu tôndo zwa a ve ér una na ve tsombor u ua tese ve dooshima shi ua nenge sha a ve yô. (Marku 10:29, 30) Aluer u ngu zan mbamkombo hanma shighe yô, orgen ken tiônnongo nana fatyô u tôôn we hingir er ter u nan shin ngô u nan shin anmgbian u nan u nomso gayô u kwase nahan. Ka sea hen sha kwagh la yô, se nôngo sha afatyô wase cii se zaan hanma mkombo.

KA I DOO YEHOVA A VESE

11. Ka sea zaan mbamkombo yô, ve wase se u nan Yehova kwagh u a kom u se na un la nena?

11 Ka sea za mbamkombo yô, se na Yehova kwagh u a kom u se na un yô. Er a lu Orgban se yô, gba u se sughun un shi se naan un icivir shi se wuese un. (Ôr Mpase 7:12.) Ka se er kwagh ne ken mbamkombo asev, shighe u se lu eren msen hen Yehova shi se lu wan un icam shi se lu ôron kwagh na la. Nenge imba ian i civirigh i doon tsung i ka se lu a mi u civir Yehova ken hanma kasua ne!

Yehova ka a nenge er i doo se kpishi u zan mbamkombo yô, shi iniôngon yase la kpa gba un kwagh

12. Ka sea ungwa imo i Yehova sha u zan mbamkombo yô, i lu un nena?

12 Ka Yehova a gbe se ye, nahan doo u se ungwan imo na. A kaa a vese ér se za hemen u kohol imôngo, hemban je yô, hegen u se lu ikyua ikyua a mkurtar ne. Nahan ka sea ungwa kwaghwan na ne yô, i doo un a vese. (1 Yohane 3:22) Ka a nenge er i doo se kpishi u zan mbamkombo yô, shi iniôngon yase la kpa gba un kwagh.—Mbaheberu 6:10.

13, 14. Ka sea za mbamkombo yô, kwagh la wase se u lun kôôsôô a Yehova man Yesu nena?

13 Ka sea za mbamkombo yô, se tese Yehova ser se soo u seer lun kôôsôô a na man Wan na. Zum u se ze mbamkombo yô, ka se hen Bibilo shi Yehova a tese se kwagh u i gbe u se er, man er i doo u se eren kwagh ken uma wase la kpaa. (Yesaia 30:20, 21) Ior mbagenev mba ve civir Yehova ga la je kpa, ka vea za mbamkombo asev yô, ve nenge er Aôndo a lu hemen se yô. (1 Mbakorinte 14:23-25) Yehova ka a hemen mbamkombo asev sha icighan jijingi na, shi kwagh u ka se za hen la due hen a na. Nahan ka sea za mbamkombo yô, se kegh ato a kwaghôron u Yehova, shi se fa er se doo un ishima kpishi yô, nahan se hemba lun kôôsôô a na.

14 Yesu, u a lu Ityough ki tiônnongo la kaa ér: “Her ape ior ihiar shin itiar ve kohol ken iti Yam yô, Mo kpaa M ngu ve her atô je.” (Mateu 18:20) Bibilo shi kaa ér Yesu ngu “zenden ker atô” u atôônanongo. (Mpase 1:20–2:1) Kwagh ne tese wang ér, Yehova man Yesu ka ve lu a vese ken mbamkombo asev shi ve taver se ishima. Aluer Yehova nenge er u lu nôngon sha afatyô wou cii sha u u lu kôôsôô a na man Wan na nahan, u hen wer a lu un ken ishima nena?

15. Aluer se mba zan mbamkombo yô, se tese Aôndo ser se soo u ungwan imo na nena?

15 Ka sea za mbamkombo yô, se tese Yehova ser se soo u eren ishima na. Yehova kighir se ér se er kwagh u un kaa la ga. (Yesaia 43:23) Nahan ka sea tsua u ungwan imo sha u zan mbamkombo yô, se tese un ser a doo se ishima shi se na jighjigh ser ngu a ian i ôron se kwagh u se er yô. (Mbaromanu 6:17) Ikyav i tesen yô, aluer or u nan tee se tom la nan soo ér se eren tom kpoghuloo je se bunden mbamkombo hanma shighe nahan, se er nena? Shin alaghga gomoti kaa ér aluer ma or za mkombo sha u za civir Yehova yô, nana kimbi zwa jirigh shin nana za purusu shin a na nan mtsaha ugen u vihin tsung. Shin alaghga ashighe agen se hemba soon ser ma se er kwagh ugen, a u zan mbamkombo la. Sha ashighe ne cii, gba kpee u se tsua kwagh u se er yô. (Aerenakaa 5:29) Kpa hanma shighe u se tsough u ungwan imo i Yehova yô, ka se na i saan un iyol.—Anzaakaa 27:11.

KOHOL VEA ANMGBIANEV OU HANMA SHIGHE

16, 17. (a) Se fa ser mbamkombo yange lu Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la kwagh u vesen nena? (b) Anmgbian George Gangas yange nenge kwagh u zan mbamkombo mba Mbakristu la nena?

16 Mbakristu yange ve kohol imôngo sha iyange i Pentekosti u ken inyom i 33 la, maa hii shighe la je, ve gema kohol imôngo hanma shighe sha u civir Yehova. Yange ve “kange asema sha ityesen i mbaapostoli man ken mzoughshima.” (Aerenakaa 2:42) Shi er gomoti u Roma man mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda lu tôvon ve a ican nahan je kpa, ve de u kohol imôngo ga. Er lu ican kpishi u kohol imôngo nahan kpa, ve nôngo sha afatyô ve cii ve eren nahan hanma shighe.

17 Nyian kpa, mbacivir Yehova mba a iwuese kpishi sha mbamkombo asev, shi ka i doo ve u zan kpaa. Anmgbian George Gangas, u lu môm ken Mbahemenev mba Shin Itine shi er tom ne hemba anyom 22 la, kaa ér: “Hen a mo yô, u kohol imôngo vea anmgbianev la ka kwagh u hemban doon mo ken uma cii man u nan mo ishimataver. Ka i doom u vanden zan hen Iyou i Tartor, shi lun or masetyô u yemen, aluer gba sha mi yô. Ka mea lamen vea ior mba Aôndo nahan, i saan mo iyol tsung. Shighe u m lu vea ve yô, ka m tema hoghom hoghom a tsombor wam ken paradiso u ken jijingi la.” Shi a kaa ér: “Kwagh u ka a hemba saren mo u eren yô, ka u zan mbamkombo.”

18. Ka u nenge mbamkombo asev nena, man u kange ishima u eren nyi?

18 We kpa ka mnenge u u lu a mi sha kwagh u civir Yehova laa? Aluer ka nahan yô, za hemen u nôngon sha afatyô wou cii sha u kohol imôngo vea anmgbianev ou ken mbamkombo, a lu ican nan nan je kpaa. Tese Yehova wer u ngu a mnenge u Tor Davidi kpa lu a mi la vough. Yange kaa ér: “TERE, iyou You i U tem ker la, doom ishima.”—Pasalmi 26:8.

^ [1] (ikyumhiange i sha 3) Anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mbagenev mba fetyô u zan mbamkombo hanma shighe ga, sha ci u mbamlu vev yange ve. Ikyav i tesen yô, adooga vihi ve iyol tsung. Vea fatyô u lun a vangertiôr ér Yehova fa mlu ve la, shi ngu a iwuese kpishi sha hanma kwagh u ve eren sha u civir un cii. Alaghga mbatamen vea wase ve vea ungwa kwagh u i lu henen ken mbamkombo la sha telefon gayô vea kura kwagh shon vea za na ve ér ve ungwa.

^ [2] (ikyumhiange i sha 3) Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Atôakaa A A Ne Ve Se Ze Mbamkombo La.”