1. Gba u se nenge ian i eren msen hen Yehova, i a ne se la nena?

 AÔNDO u a gbe sha man tar la na se iyua i icivirigh kpishi. Iyua shon yô, ka ian i eren msen hen a na. Hen ase sha kwagh ne: Se fatyô u pasen Yehova er i lu se ken ishima la hanma shighe man ken hanma zwa u se lamen cii, a u vanden kaan un shioo. Se fatyô u eren msen hen a na shighe u se lu sha gambe ken iyouci, shin se lu ken purusu yô, a jighjigh u nan ser Ter wase u se doo un ishima la una kegh ato a vese. Se nenge ian ne ser ka kwagh u vesen kpishi.

2. Tor Davidi yange tese ér ian na i eren msen la ngi un kwagh u vesen nena?

² Ian i icivirigh i eren msen la yange i lu Tor Davidi kwagh u vesen kpishi. Yange wa Yehova icam kaa ér: “Msen wam a̱ lu U sha ishi er nagh ku humandoon nahan.” (Ps. 141:1, 2) Sha shighe u Davidi la, yange i er icighan insensi u upristi civir Yehova a mi la sha ishimaveren kpishi. (Eks. 30:34, 35) Kwagh u Davidi ôr ter nagh ku humandoon shin insensi la tese ér yange soo u henen sha kwagh u wa ishima u ôron Ter na u sha la. Se kpa sar se u eren nahan je zua ga. Se soo ser mbamsen asev ve doo Yehova.

3. Shighe u se lu eren msen hen Yehova yô, gba u se er msen shon nena, man ka sha ci u nyi?

³ Shighe u se lu eren msen hen Yehova yô, gba u se eren inja  er se hoghol a na kpishi ga. Kpa se eren msen sha icivir. Hen sha mbampase mba sha mnenge mba yange i tese Yesaia man Esekiel man Daniel kua Yohane la. Mbampase mba sha mnenge mbara mba kposo kposo, kpa ve cii ve zua sha kwagh môm. Ve cii ve ôr kwagh u tesen ér Yehova ka Tor u hemban cii. Yesaia yange “nenge Ter tema sha ikyônough ki torough ki taven ki lun sha geng.” (Yes. 6:1-3) Esekiel nenge Yehova tema sha ikyekyeutya na sha kwavaôndo, “iwanger” ningir i tser, ‘lu er ikyume’ ka i due sha kwavaôndo nahan. (Esek. 1:26-28) Daniel nenge “Or u Tsan sha Won” haa akondo a kungun er senou nahan, inyomborusu lu duen ken ikyônough ki torough Nagh. (Dan. 7:9, 10) Yohane nenge Yehova tema sha ikyônough ki torough, ikyume kase ki ningir tser, mluashe u ikyume la ikyôn ikyôn, engem lu er iwen i emeradi nahan. (Mpa. 4:2-4) Aluer se hen sha iengem i Yehova i i hembe cii la yô, kwagh la una umbur se er ian i a ne se u eren msen hen a na la i lu kwagh u icivirigh kpishi, man er i gbe u se eren msen hen a na sha icivir yô. Kpa ka nyi akaa nahan se fatyô u eren msen sha mini?

4. Ka nyi se hen sha kwagh u msen ken akaa a Yesu hii teren ken msen u tesen ikyav u ken Mateu 6:9, 10 laa?

⁴ Ôr Mateu 6:9, 10. Ken Ityesen i sha Uwo la, Yesu yange tese mbahenen nav u eren msen sha gbenda u Yehova a soo la. Yesu kaa ér “gba keng u ne eren msen sha gbenda ne nahan,” been yô maa hii teren akaa a vesen a Yehova agen atar. Akaa shon yô ér: I tsegha iti i Yehova; Tartor na, u ua va tim mbahendan a Aôndo kera purututu la u va; shi Yehova a er akaa a dedoo a a we ishima u eren shin tar sha ci u uumace la. Ka sea ter akaa ne ken mbamsen asev yô, se tese ser u eren ishima i Aôndo la ka se kwagh u vesen.

5. Yehova soo ér se eren msen sha akaa a ase kpaa?

⁵ Yesu teren akaa a atar la been yô, shi tese ér Yehova soo ér se eren msen sha akaa a ase kpaa. Se fatyô u sônon Yehova hanma iyange ser a na se kwaghyan u se ya ken iyange la a kuma se yô, shi a de se asorabo a ase, shi a kura se sha er imeen ia hemba se ga yô, shi a yima sha ikyev i iferor. (Mat. 6:11-13) Ka sea sônon Yehova akaa ne yô, a nenge je ér se fa ser gba u se suur sha a  na ser un a wase se, shi se soo u eren kwagh sha ishima na.

6. Ka akaa a i ter ken msen u tesen ikyav la tseegh, se fatyô u eren msen sha mi yee? Ta iwanger.

⁶ Yesu yange ver ishima ér mbadondon un vea eren msen yô, ve kimbir asember a msen u yange er u tesen ikyav la gedee ga. Yesu yange er mbagenev ter akaa a agen kpaa, a yange za un iyol sha shighe la yô. (Mat. 26:39, 42; Yoh. 17:1-26) Se kpa se fatyô u eren msen sha akaa a a ze se iyol yô, er un kpa er nahan. Shighe u se soo u tsuan kwagh u se er yô, se fatyô u eren msen ser Aôndo a na se kwaghfan kua mkav. (Ps. 119:33, 34) Shi shighe u se lu wan iyol u hiin ma tom u vesen u i ne se yô, se fatyô u eren msen ser Yehova a na se kwaghfan shi a tese se er se er u yô. (Anz. 2:6) Mbamaren vea fatyô u eren msen sha ci u mbayev vev, shi mbayev vea fatyô u eren msen sha ci u mbamaren vev. Shi se cii se fatyô u eren msen sha ci u mba se henen Bibilo a ve man mba se pasen ve kwagh la, shi gba u se eren nahan kpaa. Kpa gba u se sônon a sôn Yehova kwagh tseegh ken mbamsen asev ga.

7. Gba u se wuese Yehova ken mbamsen asev sha ci u nyi?

⁷ A gba u se umbur u wuese Yehova shighe u se lu eren msen yô. Orgen môm nan kuma u se wuese nan er Yehova nahan ga. A ‘doo shi a kegh iyol u den kwaghbo.’ Heela tseegh ga, ‘zungwen mhôônom, we ishima shi ngu a erdoo man mimi wuee je.’ (Ps. 86:5, 15) Sha kpôô yô, se mba a ityôkyaa i injaa i wuese Yehova sha kwagh u a lu la, kua sha kwagh u a eren a vese la.

8. Ka nyi akaa nahan se fatyô u sughun Yehova sha mini? (Pasalmi 104:12-15, 24)

⁸ Dugh u wuese Yehova ken mbamsen asev la kera yô, ishima ka i mgbegha se u sughun un sha akaa a kpilighyol a a nan se la. Ikyav i tesen yô, se fatyô u sughun un sha ukala mba doon kenger, mba se nengen a mi ken ufaluwa la, man akaayan a nyohon atô kposo kposo, kua azende a ase a ka sea lu vea ve ve i saan se iyol yum la. Ter wase u se doo un ishima la na se akaa ne cii kua agen kpaa, ér i saan se iyol. (Ôr Pasalmi 104:12-15, 24.) U hemban cii je yô, ka se sugh Yehova sha akaawan a na a a lu wasen se u lun a jighjigh u nan her taveraa  la, kua sha ishimaverenkeghen i doon kpishi i se lu a mi sha kwagh averen a ken hemen la.

9. Ka nyi ia wase se ve se umbur u sughun Yehova? (1 Mbatesalonika 5:17, 18)

⁹ Ashighe kpishi ka sea eren msen yô, i hungur se u sughun Yehova sha akaa a a er sha ci wase la. Ka nyi ia wase se u umbur a? U fatyô u ngeren akaa a u vande eren msen sha mi la, nahan shighe a karen yô, hide gba ashe shimi nenge er Yehova a er kwagh sha mbamsen ou la. Maa er msen sugh un er a wase u yô. (Ôr 1 Mbatesalonika 5:17, 18.) Nenge er ior ka vea sughun se sha kwagh u se er ve i saan se iyol shi i doo se kpishi yô. Nahan kape se kpa ka sea umbur u sughun Yehova sha mbamsen asev mba a er kwagh sha mi la ve, i saan un iyol je la. (Kol. 3:15) Nahan kpa, ka nyi igen shi i doo u se sughun Yehova sha mini?

10. 1 Peteru 2:21 kaa ér gba u se sughun Yehova er yange tindi Yesu shin tar yô, sha ci u nyi?

¹⁰ Ôr 1 Peteru 2:21. Gba u se sughun Yehova er a tindi Wan na u ishima ishima la a va tese se kwagh Na yô. Ka sea time sha kwagh u Yesu yô, se hen akaa kpishi sha kwagh u Yehova, man er se er ve a saan un iyol yô. Aluer se na jighjigh a nagh ku ipaan ku Kristu la yô, se fatyô u yan ijende vea Yehova Aôndo kangenaa, shi lun ken bem a Na kpaa.—Rom. 5:1.

11. Er nan ve se eren msen hen Yehova ken iti i Yesu?

¹¹ Ka se sugh Yehova er a ne i lu u se fatyô u eren msen hen a na ken iti i Wan na yô. Ka se sôn Yehova kwagh yô, a er se kwagh shon sha ikyev i Yesu. Yehova keghen ato shi ongo mbamsen mba se eren ken iti i Yesu la. Yesu yange kaa ér: “Nyityôkwagh i ne sen ken iti yam cii, me er, sha er Ter una zua a icivir sha Wan yô.”—Yoh. 14:13, 14.

12. Ka ityôkyaa igen i nyi kpa se fatyô u sughun Yehova sha kwagh u Wan naa?

¹² Yehova den se asorabo a ase sha ci u nagh ku ipaan ku Yesu kura. Bibilo yila Yesu ér ‘pristi u vesen u a tem ken uwegh ku yanegh ku ikyônough ki torough ki Aôndo u Icivirigh sha.” (Heb. 8:1) Yesu ka “orwasen [se] u a lu vea Ter yô.” (1 Yoh. 2:1) Se sugh Yehova kpishi er a ne se Pristi u Vesen, u a zungwen se mhôônom shi a kav mbamyen asev, shi a “zamber sha ci wase” yô. (Rom. 8:34; Heb. 4:15) Se cii, er se lu uumace yô, se yina. Nahan, a nagh ku Yesu kura shio yô, ma se fatyô u eren msen hen Yehova ga. Ne fatyô u nengen er aluer se sugh Yehova sha iyua i doon kpishi, i a ne se sha Wan na u ishima ishima la nan nan kpa, mayange ishughun yase ia kuma sha kwagh u a er sha ci wase la ga yô!

13. Hen tugh mbu Yesu mbu masetyô shin tar la, yange tese ér mbahenen nav doo un ishima nena?

¹³ Hen tugh mbu Yesu mbu masetyô shin tar la, yange er msen gôgônan sha ci u mbahenen nav, sôn Ter na ér a “kura ve, sha ci u iferor.” (Yoh. 17:15) Kwagh la tese ér yange ve doo Yesu ishima kpen kpen! Yange shighe kuma u un iyol na una tagher a ican igen. Nahan kpa, ishima kar lu zan un iyol sha kwagh u mbahenen nav.

14. Se tese ser anmgbianev asev doo se ishima nena?

¹⁴ Se mba hembe veren ishima sha akaa a ase tseegh ga, er Yesu nahan. Kpa ka se eren msen hanma shighe sha ci u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev. Aluer se mba eren nahan yô, se mba eren kwagh u Yesu yange kaa ér se doo ayol a ase la. Shi se lu tesen Yehova ser, mba se civir un a ve imôngo la doo se ishima sha mimi. (Yoh. 13:34) U eren msen sha ci u anmgbianev asev la ka shighe u vihin  ga cii. Mkaanem ma Aôndo kaa a vese ér “msen u orperapera ngu a tahav tsung.”—Yak. 5:16.

15. Gba u se eren msen sha ci u mba se civir Yehova a ve imôngo la sha ci u nyi?

¹⁵ Gba u se eren msen sha ci u mba se lu civir Yehova a ve imôngo la sha ci u mba tagher a atsan kpishi. Se fatyô u eren msen sha ci u mba ve tagher a mbamzeyol er angev, shin zegeuraahumbe kpôô kpôô man ambaakaa la nahan, shin ityav shin mtev u sha ican shin mbamtaver mbagenev la ser, Yehova a wase ve ve taver ishima. Shi se fatyô u eren msen sha ci u anmgbianev mba nomso man mbakasev mba ve lu eren tom kpoghuloo sha u wasen mba kwagh a tser ve la kpaa. U fatyô u fan mbagenev mba ve tagher a tsan ne la sha ati. Nahan eren nen msen sha ci ve, yilan nen ve sha ati. Ka se tese ser anmgbianev asev doo se ishima sha u sônon Yehova ser a wase ve ve taver ishima.

16. Gba u se eren msen sha ci u mba ve hemen hen atô wase la sha ci u nyi?

¹⁶ Mba ve hemen se ken tiônnongo la kpa ka sea ter ve ken mbamsen asev yô, mbamsen mbara ve wase ve. Apostoli Paulu yange fa er gba u mbagenev vea eren msen sha ci na yô. A nger ér: “Eren nen msen sha ci wam kpaa, sha u i nam mkaanem zum u m bugh zwa u ôron kwagh yô, sha er me fatyô u lamen gbar gbar, pasen mer i fa icighan kwaghmyer u loho u dedoo” yô. (Ef. 6:19) Nyian kpa, se mba a anmgbianev mba ve lu hemen hen atô wase yô. Ka se tese ser ve doo se ishima sha u sônon Yehova ser a sue tom u ve lu eren un la.

17-18. Ka hanma shighe nahan a kaa ér se er msen sha ci u mbageneve, man ka nyi i gbe u se umburu?

¹⁷ Ashighe agen yô, ka i kaa ér se er msen sha ci u mbagenev. Ikyav i tesen yô, alaghga anmgbian u kwase u nan lu henen Bibilo a or yô, nana kaa a anmgbian u kwase ugen u a ze vea nan la ér a er msen. Kpa alaghga anmgbian u kwase la gema fa orhenen Bibilo la tsembelee ga, nahan una soo ér ma un va er msen u kuren kwaghhenen la. Aluer a er nahan yô, una hemba fan kwagh u una ôr ken msen na yô.

¹⁸ Alaghga a kaa ér anmgbian nana er msen ken mkombo u duen kwaghpasen shin ken mkombo u tiônnongo. Gba u anmgbianev  mba i we ve msen la vea fa awashima u mkombo la. Gba u se waan tiônnongo kwagh shin se tesen shin se yôôn kwagh ken msen wase ga. Mbamkombo mba tiônnongo mbagenev kpishi ka i gba u a wa icam shi a er msen ken atô u miniti utaan tseegh. Nahan gba u anmgbian u nan lu eren msen la nana ôr “akaa kpishi” ga, hemban cii je yô msen u hiin mkombo la.—Mat. 6:7.

19. Ka nyi ia wase se ve iyange i Yehova i ôron ijir la ia va bur se bur ga?

¹⁹ Gba u msen una hemba lun kwagh u vesen ken uma wase hegen cii, sha ci u iyange i Yehova i ôron ijir la ngi ikyua ikyua. Sha nahan yô, Yesu kaa ér: “Lu nen per, eren nen msen hanma shighe sha er ne va war akaa a i gbe keng u aa er la cii, shi ne tile sha ishigh ki Wan u or yô.” (Luka 21:36) Sha kpôô yô, aluer se mba eren msen hanma shighe yô, kwagh la una wase se u lun per ken jijingi, sha er iyange i Aôndo la ia va se abur abu ga yô.

20. Mbamsen asev vea fatyô u lun er insensi u human doon nahan sha nyi gbenda?

²⁰ Ka nyi se tim sha mi ken ngeren nee? Ian i icivirigh i eren msen la ngi se kwagh u vesen. Shighe u se lu eren msen yô, gba u se hemba veren ishima sha akaa a a zua sha awashima u Yehova jighilii yô. Shi ka se sugh Aôndo sha kwagh u Wan na man hemen u Tartor na, shi se er msen sha ci u mba se civir Yehova a ve imôngo la. Shi se fatyô u eren msen sha akaa a kwagh a gbe se a mi ayange ayange la, man sha er jighjigh u nan wase una lu her taveraa yô. Ka sea vande henen sha akaa a se soo u ôron ken msen wase la tsembelee yô, se tese ser ian icivirigh i doon kpishi ne ngi se a inja kpishi. Aluer se er nahan yô, mkaanem asem ma a lu er insensi u human doon Yehova nahan, a lu “Un kwagh u ember je.”—Anz. 15:8.