1. Ka mbamzeyol mba nyi nahan ior mba Yehova ka ve tagher a mi?

Ú NGU tagher a ma mzeyol u vesene? Alaghga or u ken tiônnongo nan hii u. (Yak. 3:2) Gayô alaghga ior mba ne eren tom ijiir i môm shin ne ze makeranta imôngo yô, ka ve shi kaan we tar sha ci u u ngu civir Yehova yum. (1 Pet. 4:3, 4) Shin alaghga mba hen tsombor wou mba nôngon sha afatyô ve cii ér vea yange u, u de u zan mbamkombo, gayô u de u pasen mbagenev akaa a u ne jighjigh a mi la. (Mat. 10:35, 36) Aluer mzeyol u u lu tagher a mi la ka u vesen yô, alaghga u nenge wer kwagh u a hembe doon u u er yô, ka u den u civir Yehova. Nahan kpa doo u u lu a vangertiôr wer, aluer mzeyol u u lu tagher a mi la ngu nan nan je kpa, Yehova una na u kwaghfan kua agee a u fatyô u wan ishima a mi yô.

2. Mbaroma 15:4 pase ér aluer se mba ôron Mkaanem ma Aôndo yô, maa wase se nena?

² Yehova yange na i nger kwagh u uumace mba ve yen, mba yange ve tagher a mbamzeyol atô kposo kposo kpa ve fatyô u wan ishima a mi yô ken Bibilo. Sha ci u nyi? Sha er se fatyô u henen kwagh ken ikyav ve la yô. Ka kwagh u Yehova mgbegha apostoli Paulu nger je la. (Ôr Mbaroma 15:4.) Aluer se ôr kwagh u ior mba i nger kwagh ve ken Bibilo la yô, se fatyô u zuan a msurshima shi se lu a ishimaverenkeghen kpaa. Nahan kpa, a gba u se er kwagh a hemba di u ôron Bibilo tseegh la. Gba u se de ser kwagh u se ôr ken Bibilo la, a kôôm mhen wase shi a kôr se ken ishima kpaa. Nahan ka nyi i doo u se er zum se soo u zuan a kwaghwan sha er se nôngo a mzeyol u se lu tagher a mi yôô? Doo u se er akaa a anyiin ne: (1) Er msen, (2) Nenge a kwagh shon ken ishima, (3) Hen sha kwagh shon zulee, (4) Er kwagh u u hen la. Hegen se time ase nen sha gbenda u se fatyô u eren akaa a se ter heen ne  yô. * Se been yô, se tôô igbenda i inyiin ne se time sha kwagh u yange za hemen ken uma u Tor Davidi man apostoli Paulu la, sha er se zua akaa a injaa ker a se er tom a mi ken uma wase yô.

3. Cii ve u hii Bibilo i ôron yô, ka nyi i doo u u ere, man ka sha ci u nyi?

³ (1) Er msen. Cii ve u hii u ôron Bibilo yô, er msen sôn Yehova wer a wase u er u zua a iwasen ken kwagh u u lu ôron la yô. Ikyav i tesen yô, aluer u soo u zuan a kwaghwan u una wase u u nôngon a ma mzeyol u u lu tagher a mi yô, sôn Yehova a wase u sha er u zua a akaawan ken Mkaanem nam a aa wase u u fan kwagh u u er yô.—Fil 4:6, 7; Yak 1:5.

4. Ka nyi ia wase u u hemba zuan a kwagh u u lu ôron ken Bibilo la wang-na?

⁴ (2) Nenge a kwagh shon ken ishima. Yehova na se iyua i doon tsung igen, ka mfe u se lu a mi u nengen a kwagh ken ishima la. Kwagh u una wase u u kaven ma kwagh u u lu ôron ken Bibilo wang yô, ka u nôngon nengen a kwagh u u lu ôron la ken ishima. I lu u inja er ka we yange u lu or u u lu ôron kwagh u nan ken Bibilo la nahan. Nôngo u nengen a akaa a yange nan nenge a mi la, kua er lu nan ken ishima la kpaa.

5. U henen sha kwagh zulee la inja na ér nyi, man u er kwagh ne nena?

⁵ (3) Hen sha kwagh shon zulee. U henen sha kwagh zulee la, inja na yô, ka u tôôn shighe gbidyen kwar sha kwagh u u ôr ken Bibilo la, shi nengen er u fatyô u dondon kwagh shon ken uma wou yô. Ka wea er nahan yô, kwagh la a wase u u tôôn akaa agen zuan sha agen, nahan u hemba kaven kwagh u u ôr la wang. Aluer u ngu ôron Bibilo kpa geman tôôn shighe henen sha kwagh u u lu ôron la zulee ga yô, ka inja er u kunde iyue, kpa u gema u wa ilyôghonough mbigen ga nahan. Ka wea tôô shighe a hen sha kwagh u u ôr la zulee yô, i lu inja er u kunde iyue la, u wa ilyôghonough cica cii maa iyue shon hemba doon ken zwa nahan. U fatyô u pinen iyol you mbampin mba i ter shin heen mban shi nan mlumun sha mi, nahan kwagh la una wase u u henen sha kwagh zulee. Ka ve je ne: ‘Ka nyi or u Bibilo i er kwagh u nan heen ne yange nan er sha er nana sôr zayol u nan tagher a mi laa? Yehova yange wase nan nena? Me er tom a akaa a m hen ken kwagh u nan la u nôngon a mbamzeyol mba m tagher a mi yô nena?

6. Er nan i gbe hange hange u se er kwagh u se hen laa?

⁶ (4) Er kwagh u u hen la. Yesu yange kaa ér, aluer se mba eren kwagh u se hen la ga yô, se mba er or u nan maa iyou i nan shin waarawa nahan. Er nan er tom kpoghuloo nahan kpa, nan ngu vihin a vihi shighe u nan. Sha ci u nyi? Sha ci u zum u uraahumbe man mngerem ma va te sha iyou la yô, ia yôhôr kera. (Mat. 7:24-27) Sha nahan yô, aluer se er msen shi se nenge a kwagh u se ôr la ken ishima shi se tôô shighe se hen sha mi zulee, kpa se kera er kwagh u se hen la ga yô, iniôngon yase la cii ia lu se a iwasen ga. Nahan shighe u se tagher a atsan a karen jighjigh wase shin i lu tôvon se a ican yô, jighjigh wase la una kera taver sha er se tile dông ga. Kpa, aluer se hen kwagh shi se er kwagh u se hen la yô, kwagh la una wase se, se hemba tsuan akaa sha inja shi se seer lun bem bem shi jighjigh wase kpaa una hemba taver. (Yes. 48:17, 18) Hegen se tôô ase igbenda i inyiin i se tim sha mi ne, se tôv sha kwagh u yange za hemen ken uma u Tor Davidi yô, nahan se nenge akaa a se fatyô u henen yô.

7. Ka kwagh u an ken Bibilo se lu timen sha mi hegene?

⁷ I lu nahan ma ijende you shin or u hen tsombor wou nan hii u vee? Aluer kwagh er u nahan yô, kwagh u Tor Davidi vea wan na Abesalom u er kwagh a ter na sha mimi ga, shi nôngo ér una  ngohol tor sha ikyev na la una fatyô u wasen we.—2 Sam. 15:5-14, 31; 18:6-14.

8. Aluer u soo wer Yehova a wase u yô, ka nyi u ere?

⁸ (1) Er msen. Cii man u ôr kwagh u Tor Davidi vea wan na Abesalom la yô, pase Yehova kwagh u i er a we a vihi u tsung la. (Ps. 6:6-9) Ôr un kwagh shon jighilii. Maa sôn Yehova a wase u sha er u nenge a akaawan ken Bibilo a aa wase u u wan ishima nôngon a zayol u u tagher a mi la yô.

9. Ka nyi yange i za hemen hen atô u Davidi man Abesalom?

⁹ (2) Nenge a kwagh shon ken ishima. Hen ase sha kwagh u yange za hemen hen atô u Davidi vea wan na la, nahan ta ashe nenge er kwagh ne yange una bende a Tor Davidi yô. Abesalom yange tôô anyom kpishi u nôngon ér ior ve soo kwagh na. (2 Sam. 15:7) Abesalom yange nengen ér, shighe kuma vough u una ngohol tor la yô, a tindi mbamkerev ken Iserael cii ér ve za wa ior agoyol sha er vea lumun un u hingir tor ve yô. Shi yange mee Ahitofel u lu ijende i Davidi i kôôsôô shi lu môm ken mba wan un kwagh kpaa la kohol un ken ihyembeato la. Abesalom maa za yôô ér un hingir tor shi nôngo ér una za wua Davidi u alaghga vihi un iyol kpishi hen shighe ne la. (Ps. 41:1-9) Davidi fe kwagh ne yô, a yevese a due ken Yerusalem kera. Ken masejime yô, shoja i Abesalom za nôngo num a shoja i Davidi. Shoja i Davidi yange i hemba i wan na Abesalom shi i wua Abesalom kpaa.

10. Ka nyi alaghga Tor Davidi yange ma ere?

¹⁰ Shi kwagh ugen yô, nenge ase er yange a lu Davidi ken ishima zum u akaa ne cii lu eren un la yô. Abesalom yange doo un ishima shi na Ahitofel kpa jighjigh. Kpa iorov mba uhar mba ve lu a na kôôsôô ne gema er kwagh a na sha mimi ga. Yange ve na Davidi ure kpishi shi ve nôngo ér vea wua un je kpaa. Davidi yange una soo yô, ma kera na azende a na agen la jighjigh ga, ma hen ér ve kpa ve kohol Abesalom. Alaghga yange kwagh ma gba un sha kwagh u orgen ga, ma ker gbenda u una mough tswen a yevese a war yô. Gayô alaghga iyol ma kpe un vindi vindi. Kpa Davidi er kwagh môm ken akaa ne ga. Davidi hemba zayol u vihin tsung ne. Lu nyi i wase un u eren kwagh nee?

11. Lu nyi Davidi er shighe u tagher a zayol u vihin tsung laa?

¹¹ (3) Hen sha kwagh shon zulee. Ka nyi akaa nahan u fatyô u henen ken kwagh u Davidi laa? Na ase mlumun sha mpin ne, “Lu nyi Davidi er sha u wasen iyol na?” Yange ishima hingir Davidi lenge lenge maa er kwagh gagher, sha ibume ga. Shi yange hingir u cian kwagh gighir gighir je yô, hide tema her kera fa kwagh u una er ga ze. Kpa a sôn Yehova ér a wase un. Shi yange ker iwasen hen azende a na kpaa shi er kwagh u soo u eren la fele, kera wa a wa ahô ga. Yange ishima vihi Davidi je, de u nan ior jighjigh shi kôr mbagen ihyom ga. Yange za hemen u suur sha Yehova shi na azende a na jighjigh.

12. Lu nyi Yehova er sha u wasen Davidi?

¹² Yehova yange wase Davidi nena? Aluer u tôv sha kwagh ne yô, u nenge er Yehova yange na Davidi agee sha er una fatyô u wan ishima a zayol la yô. (Ps. 3:1-8; Nenge ngeren u sha ityou) Yehova yange ver Davidi doo doo sha akaa aa tsua u eren la. Shi yange sue azende a Davidi a mimi shighe u ve lu nôngon ér vea kura tor ve la.

13. U fatyô u dondon ikyav i Davidi la shighe u or nan er u kwagh u vihin tsung nena? (Mateu 18:15-17)

¹³ (4) Er kwagh u u hen la. Pine iyol you wer, ‘Me dondo ikyav i Davidi la nena?’ Er kwagh fese u sôron zayol u u tagher a mi la. Dondo kwaghwan u Yesu u ken Mateu ityough 18 la. Aluer or er u kwaghbo u a kom u a shar nan ijir yô, u fatyô u eren akaa a Yesu yange ôr la sha adondo adondo. Shi aluer ka kwagh u kiriki kpa, u fatyô u zuan a akaa a injaa ken kwaghwan u Yesu la a aa wase u u za kohol anngôu la, ne uhar ne lam ken bem yô. (Ôr Mateu 18:15-17.) De eren kwagh gagher shighe u ishima i vihi u ker ga. Sôn  Yehova a wase u sha er u gba ishima shimi, nahan u fa kwagh u i doo u u er yô. Mayange de deen u nan azende a ou jighjigh ga. Kpa gema kegh a kegh iyol u lumun iwasen ve la. (Anz. 17:17) U hemban cii yô, dondo kwagh u Yehova a we u ken Mkaanem nam la.—Anz. 3:5, 6.

14. Ka hanma shighe nahan kwagh u i ôr ken 2 Timoteu 1:12-16; 4:6-11, 17-22 la una fatyô u taver we ishima?

¹⁴ Mba hen tsombor wou mba hendan a we sha ci u u ngu civir Yehova yumu? Shin u ngu ken tar u i yange tom u ior mba Yehova, gayô i cir u kuaa yôô? Aluer ka nahan yô, u fatyô u zuan a ishimataver sha u ôron 2 Timoteu 1:12-16 man 4:6-11, 17-22. * Paulu yange nger avur a Bibilo ne shighe u lu ken purusu la.

15. Ka nyi u fatyô u eren msen sônon Yehova?

¹⁵ (1) Er Msen. Cii ve u ôr avur ne yô, pase Yehova zayol wou la, kua er zayol la a ne i lu u ken ishima yô. Ôr un zayol la jighilii. Shi ôr Yehova a wase u sha er u zua a akaawan ken akaa a yange er Paulu la a aa wase u u fan kwagh u i gbe u u er yô.

16. Ka nyi yange i er Paulu?

¹⁶ (2) Nenge a kwagh shon ken ishima. Tôô wer ka we u lu Paulu ye. Yange i kange un sha mshirim i kende un ken purusu ken Roma. Yange i vande wuhen un ken purusu, kpa kwa ne yô fa je ér, ka u a wua un keng. Yange ahuraior a na agen undu un shi tume un iyol kpaa.—2 Tim. 1:15.

17. Ka nyi alaghga Paulu yange ma ere?

¹⁷ Alaghga Paulu yange ma yem henen ér, luun er yange una hingir Orkristu u tseen ishima ga yô, ma i kôr un ma i za wuhe ga. Adooga ishima yange ma i vihi un a ior mba ken veghertar u Ashia mba ve undu un la je yô, ma de u nan azende a na agen kpa jighjigh. Kpa Paulu er kwagh môm ken akaa ne ga. Lu nyi i wase un ve za hemen u lun a vangertiôr man ishimaverenkeghene?

18. Ka nyi Paulu yange er shighe u tagher a zayol laa?

¹⁸ (3) Hen sha kwagh shon zulee. Na mlumun sha mpin ne, “Paulu yange wase iyol na nena?” Paulu yange fa je ér ica a gba ga tsô a wuan un, kpa shi fa er i gbe hange hange u una er kwagh u van Yehova a icivir yô. Shi yange za hemen u henen sha igbenda i una fatyô u taver mbagenev asema yô. Yange suur sha Yehova sha u eren msen hanma shighe cii. (2 Tim. 1:3) Paulu yange zer henen sha kwagh u anmgbianev mba ve kende un la ga. Kpa yange kaa wener, un wuese azende a na sha gbenda u yange ve er a na doo doo, ve sue un shi ve wase un la. Heela tseegh ga, Paulu za hemen u henen Mkaanem ma Aôndo. (2 Tim. 3:16, 17; 4:13) U hemban cii yô, yange lu a vangertiôr ér un doo Yehova man Yesu ishima. Yange ve kende un ga, shi lu a vangertiôr ér vea na un injar sha tom u un er sha mimi la.

19. Yehova yange wase Paulu nena?

¹⁹ Yehova yange vande kaan a Paulu ér, er a lu Orkristu yô, a tôv un a ican. (Aer. 21:11-13) Yehova yange wase Paulu nena? Yange ungwa mbamsen mba Paulu shi shighe kar yô, a na un agee. (2 Tim. 4:17) Yange i kaa a Paulu ér a na un injar sha tom u a er kpoghuloo la. Yehova shi yange mgbegha mba ve lu azende a Paulu a mimi la, ve wase un sha akaa agen.

20. Se fatyô u lun a vangertiôr u Paulu lu a mi ve ôr kwagh u i nger ken Mbaroma 8:38, 39 la nena?

²⁰ (4) Er kwagh u u hen la. Pine iyol you wer, ‘Me dondo ikyav i Paulu la nena? Gba u se fa ser se kpa a tôv se a ican er Paulu nahan sha ci u se mba civir Yehova. (Mar. 10:29, 30) Kwagh u una wase se u tilen sha mimi shighe u se tagher a mbamzeyol yô, ka u eren msen hen Yehova shi henen Mkaanem nam hanma shighe. Shi gba u hanma shighe yô se umbur ser, kwagh ugen u i gbe hange hange u se er yô, ka u eren kwagh u una va Yehova a icivir yô. Se fatyô u lun a  vangertiôr ser mayange Yehova una kende se ga, shi kwagh môm ngu u or a er ve Yehova una de u soon se ga.—Ôr Mbaroma 8:38, 39; Heb. 13:5, 6.

21. Ka nyi yange i wase Aya man Hector ve hemba mbamtaver mba ve tagher a mi laa?

²¹ Ikyav i ior mba i er kwagh ve ken Bibilo la ia wase se u wan ishima a hanma mzeyol u se tagher a mi yô. U tesen ikyav yô, anmgbian u kwase ugen u a lu pania ken tar u Japan, i yer un ér Aya yô, kaa ér, kwagh u Yona yange wasem m de u cian u duen kwaghpasen u ken igbar. Gumor ugen ken tar u Indonesia u i yer iti na ér Hector, u mbamaren nav ve civir Yehova ga yô, kaa ér, ikyav i Rutu la yange i wase un u lun a isharen i henen kwagh u Yehova shi eren un tom.

22. U er nan ve u zua a akaa a injaa ken uderama mba sha akaa a ken Bibilo shin ken takeda u Kav Jighjigh Ve u Nan laa?

²² Ka han u zua a kwagh u ior mba i er kwagh ve ken Bibilo u una taver jighjigh wouwe? Ka i ôr akaa ve ne ken uvidio asev man icer i uderama mba ungwan a ungwa kua ken takeda u “Kav Jighjigh Ve u Nan” la. Akaa ne ka a wase se u fan er yange akaa la za hemen jighilii yô. * Cii ve u nenge shin u ungwa, gayô u ôr ngeren mbara yô, sôn Yehova a wase u u zuan a akaa a injaa a aa wase u yô. Tôô wer ka we jighilii i lu ôron kwagh wou ye. Hen sha kwagh u mbacivir Yehova sha mimi mban yange ve er, man er yange Yehova wase ve, ve hemba mbamtaver yô. Nahan tôô akaa a u hen ken kwagh ve la kar sha mlu wou. Wuese Yehova sha iwasen i a lu vanden nan we la. Shi tese wer u wuese iwasen ne sha u keren igbenda i suen mbagenev shi taver ve asema.

23. Ka nyi Yehova a tende zwa u eren sha ci wase ken Yesaia 41:10, 13?

²³ Uma taver kpishi ken tar u Satan a lu hemen ne, man ashighe kpishi ka se fa kwagh u se er ga. (2 Tim. 3:1) Kpa doo u ishima ia shi nyian se shin se yem cian kwagh gighir gighir ga. Yehova fa mbamzeyol mba se lu tagher a mi yô. A tôndo zwa ér, shighe u se gbe kpa una kôr se sha uwegh nagh ku yanegh ku ageegh kura. (Ôr Yesaia 41:10, 13.) Se mba a vangertiôr ser Yehova una wase se. Shi Bibilo ia fatyô u wasen se u hemban hanma ican shin zayol u se tagher a mi cii.