1-2. Shighe u akaa a va gem ken uma wase yô, alaghga avur a Bibilo agen aa hemba lu se a inja sha ci u nyi?

 ORKWASEHE man kwasehe cii ka ve kegh ato sha iyange i ivese ve la tsembelee, ve ungwa akaawan a Bibilo a sha kwagh u ivesegh. Avur a Bibilo a ka i lam sha mi ken kwaghôron la ka i lu a ve vande fan yô. Kpa hii sha iyange la yem ken hemen, avur a Bibilo la ka a hemba lun ve a inja. Sha ci u nyi? Sha ci u gba u vea dondo akaawan shon ken ivese ve.

² Kape Mbakristu mba ve er ivese la ka vea va mar ônov kpa i lu vough je la. Ka ve vande ungwan akaaôron a sha kwagh u yesen ônov la anyom imôngo. Kpa vea va maren ônov yô, akaaôron la a hemba lun ve a inja. Sha ci u wan u vea va mar la, a gba u vea yese un. Ka tom u injaa kpen kpen! Kape shighe u akaa a va gem ken uma wase yô, avur a Bibilo agen ka a hemba lun se a inja je la. Ka kwagh u a ne ve mbacivir Yehova ka ve ôron avur a Bibilo shi ve henen sha mi “sha ayange” a uma ve “cii” je la, er yange i kaa ér utor mba ikyurior i Iserael ve eren nahan.—Dut. 17:19.

3. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

³ Mbamaren, er ne lu Mbakristu yô, ne mba a tom u vesen je gande. Tom shon yô, ka u tesen ônov enev kwagh u Yehova. Ka u ne tesen ve akaa a mimi a i gbe u vea fa sha kwagh na la tseegh tsô ga. Kpa gba u ne tese ve sha gbenda u una doo ve ishima kpishi yô. Ne tese ônov enev nena ve Yehova una doo ve ishima kpishi? Ken ngeren ne, se lu timen sha akaawan a Bibilo anyiin a aa wase ne mbamaren u eren kwagh ne yô. (2 Tim. 3:16) Shi se nenge er Mbakristu mbagenev mba ve lu mbamaren la ve lu dondon akaawan a Bibilo ve, kwagh la a wase ve yô.

4. Ka kwaghwan u han una wase mbamaren vea tesen ônov vev sha gbenda u Yehova una doo ve ishima? (Yakobu 1:5)

⁴ Kwaghwan u sha 1: Ker nen kwaghwan u una wase ne yô, hen Yehova. Sôn nen Yehova a na ne kwaghfan u ne lu a mi ve ne wase ônov enev sha gbenda u una doo ve ishima la. (Ôr Yakobu 1:5.) Ka Yehova je i hembe doon u una wa se kwagh ye. Atôakyaa nga kpishi a i hembe doon u una wa se kwagh yô. Atôakyaa a ahar yô, ka a je ne. Hiihii yô, Yehova ka Ormaren u a hembe lun a mfe u yesen ônov sha won cii yô. (Ps. 36:9) Sha uhar yô, kwaghwan na wasen se hanma shighe cii.—Yes. 48:17.

5. (a) Ka nyi nongo u Yehova u er u wasen mbamarene? (b) Er i tese ken vidio nahan, ka nyi u hen sha gbenda u anmgbian Amorim vea kwase na ve yese ônov vev laa?

⁵ Yehova ôr mbamaren akaa kpishi ken Bibilo i i lu Mkaanem nam la kua sha ikyev i nongo na, a aa wase ve u yesen ônov vev sha gbenda u una doo ve ishima yô. (Mat. 24:45) Ikyav i tesen yô, u fatyô u zuan a akaawan a injaa a sha kwagh u yesen ônov la kpishi ken ngeren mba i duen a mi hanma shighe sha itinekwagh i “Iwasen sha Ci u Tsombor” la. Yange i duen a ngeren mban ken hanma magazin u Awake! kuma anyom imôngo je. Kpa hegen yô, i gema duen a ve hen ijiir yase i sha Intanet i jw.org/tiv la. Shi uvidio mbagenev kpishi hen ijiir i jw.org/tiv la vea wase mbamaren u dondon kwaghwan u Yehova, yesen ônov vev. *—Anz. 2:4-6.

6. Mbamaren mbagenev nenge iwasen i ve lu zuan a mi sha ikyev i nongo u Yehova la nena?

⁶ Mbamaren kpishi wuese iwasen i ve lu zuan a mi hen Yehova sha ikyev i nongo na la. Anmgbian ugen u a lu ormaren yô, iti na ér Joe, a kaa ér: “U yesen ônov utar ken mimi ka tom u kiriki ga. Mo vea kwase wam ka se eren msen hanma shighe ser Yehova a wase se. Nahan hanma shighe u i due a ngeren shin ma vidio yô, ka se nenge ser, i due a mi sha shighe u injaa u una wase se u nôngon a ma zayol u se tagher a mi yô. Se mba suur sha kwaghwan u Yehova hanma shighe cii.” Joe vea kwase na shi ve nenge ér, ngeren mbara man uvidio mbara mba wasen ônov vev u seer kporom hen Yehova.

7. Gba u mbamaren vea nôngo sha afatyô ve cii, vea ver ônov vev ikyav i dedoo sha ci u nyi? (Mbaroma 2:21)

⁷ Kwaghwan u sha 2: Ver nen ônov enev ikyav  i dedoo. Mbayev ka ve nengen hanma kwagh u mbamaren vev ve eren yô, shi ve kaven ve. Ka mimi, ormaren môm kpa nan ban a mshi ga. (Rom. 3:23) Nahan kpa, gba u mbamaren vea nôngo sha afatyô ve cii, vea ver ônov vev ikyav i dedoo. (Ôr Mbaroma 2:21.) Orya ugen yange ôr kwagh u mbayev kaa ér: “Mbayev mba er ka katifa nahan. Hanma kwagh u u ôr ve ungwa shin ve nenge u er cii, ka ve kôr vough er katifa ka a kura hanma zar kwagh u i we un shimi nahan.” Shi a kaa ér: “Ka sea eren kwagh ugen kposo a ma kwagh u se lu tesen ve yô, ve ôr se.” Nahan aluer se soo ser Yehova a doo ônov asev ishima yô, a gba u vea nenge a ikyav i tesen wang ér se kpa Yehova doo se ishima sha mimi.

8-9. Ka nyi u hen ken kwagh u Andrew man Emma ve ôr laa?

⁸ Igbenda ngi kpishi i mbamaren vea tese ônov vev kwagh u Yehova ve una doo ve ishima yô. Nenge ase kwagh u anmgbian ugen u lun anyom 17 a ôr yô, iti na ér Andrew, a kaa ér: “Mbamaren av ka ve ôron hanma shighe er msen a lu kwagh u vesen yô. Hanma tugh yô, baba wam ka a er msen vea mo, ka mea vande eren msen wam je kpaa. Mbamaren av ka ve kaa a mo vea anmgbian wam u kwase u a lu idyondon yam la ér: ‘Hanma iyange cii ne fatyô u lamen a Yehova acin imôngo er ne fetyô la cii.’ Kwagh ne na yô, m nenge mer msen ka kwagh u vesen. Nahan hegen ka kera taver mo u eren msen ga. M nenge mer Yehova ka Terem, shi m doo un ishima.” Hanma shighe yô, umbur wer aluer u ngu tesen wer Yehova doo u ishima yô, kwagh la una wase ônov ou, ve kpa una doo ve ishima.

⁹ Shi nenge ikyav sha kwagh anmgbian u kwase u i yer un ér Emma yô. Yange ter na undu ngô na a ve, un kua anmgbian na u kwase u kiriki, yem kwagh na. Man yange gba anzô kpishi cii yem ye, nahan lu u ngôm una kimbi anzô la cii. Emma kaa ér: “Ashighe agen mama wam yange a lu a inyaregh ga, kpa hanma shighe a ôron er Yehova a we mbacivir un ikyo shi a koson ve yô. Gbenda u yange eren kwagh la na yô, m nenge mer mimi je a na jighjigh a kwagh la. Mama yange tesen se kwagh ugen hiden eren kwagh ugen ga.” Ka nyi se hen ken kwagh ne? Kwagh u se hen yô ka un ne: shighe u mbamaren ve lu ken zayol je kpa, vea fatyô u veren ônov vev ikyav i dedoo.—Gal. 6:9.

10. Ka aan a nyi mbamaren mba ken Iserael kpishi yange ve lu a mi a lamen vea ônov veve? (Duteronomi 6:6, 7)

¹⁰ Kwaghwan u sha 3: Lamen nen a ônov enev hanma shighe cii. Yehova yange kaa a Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa la ér ve tesen ônov vev kwagh na hanma shighe. (Ôr Duteronomi 6:6, 7.) Hanma iyange yô, mbamaren mbara yange ve lu a aan kpishi a lamen a ônov vev shi tesen ve kwagh u Yehova sha gbenda u una doo ve ishima yô. Ikyav i tesen yô, gumor u ken Iserael yange nan er tom vea ter u nan ahwa imôngo, nan wasen ter u nan u lôôn iyiav, gayô kuran iyiav mbi i sunda ken ityev la kurun a mi. Anmgbian u gumor la u kwase di nan hemba lun vea ngô u nan ken iyange, nan wasen ngô u nan u kôron akondo man u tumen akondo, kua u eren ityom igen hen ya. Mbamaren yange vea eren tom vea mbayev vev imôngo nahan yô, ve lam sha akaa a vesen kpishi. Ikyav i tesen yô, yange ve ôr ônov vev akaa a tesen er Yehova a doo, man er a lu wasen tsombor ve yô.

11. Ka ian igen i nyi mbamaren ve lu a mi i lamen vea mbayev vev nyiana?

¹¹ Nyian ne, tar kera ngu er sha ayange a tsuaa la ga. Ken ityar kpishi, mbamaren kua mbayev mba fetyô u lun imôngo ken iyange jimin ga. Shighe ugen mbamaren ka ve yar tom, mbayev di ve yem makeranta. Nahan kwagh ne a na yô, i gba keng u mbamaren vea ker shighe ve, vea zua a ian i lamen a mbayev vev ye. (Ef. 5:15, 16;  Fil. 1:10) Mcivir u hen tsombor kpa ka shighe u mbamaren ka ve zua a ian i lamen vea ônov vev yô. Anmgbian ugen u a lu gumor yô, iti na ér Alexander, a kaa ér: “Hanma shighe yô, terem yange a kohol iyol sha er se er mcivir u hen tsombor yô. Yange deen ér ma kwagh môm a yange se u va kohol imôngo hen shighe la ga. Yange sea henen kwagh sea been yô, se gba lamen.”

12. Shighe u i lu eren mcivir u hen tsombor yô, ka nyi i gbe u mbayaav vea umburu?

¹² Wea lu orya yô, ka nyi nahan u fatyô u eren sha er mcivir u hen tsombor una doo ônov ou we? Hen takeda u he u U Fatyô u Lun Uma Gbem sha Won shi a Saan We Iyol! la vea ônov ou. Takeda la ngu a mbampin mba injaa sha akaa a hange hange, a u fatyô u lamen sha mi vea ônov ou shighe u ne lu henen kwagh yô. U soo wer ônov ou ve ôron we er i lu ve ken ishima sha akaa a a ze ve iyol yô. Nahan de tôôn shighe u mcivir u hen tsombor la ôron ve akaa kpishi shin zôhôn a ve ga. Shi aluer wan wou pase mnenge na sha ma kwagh man zua sha kwaghwan u Bibilo ga kpa, de nyoon ishima a na ga, kpa gema wuese un er a pase er i lu un ken ishima la jighilii yô. Shi taver un ishima wer hanma shighe u kwagh a ze un iyol yô, a de cian u ôron we ga. Aluer u fa er i lu ônov ou ken ishima la yô, u hemba fan er u wase ve la tsembelee.

13. Ka aan agen a nyi nahan mbamaren vea wase ônov vev u kporom hen Yehova?

¹³ Mbamaren, hanma iyange yô, ker nen aan a ne wase ônov enev vea seer kporom hen Yehova yô. De keghen nen ner i va lu sha iyange i henen Bibilo a ve la man ne tese ve kwagh u Aôndo wase u se doo un ishima la ga. Nenge ase kwagh u kwaseya ugen a ôr yô, iti na ér Lisa, a kaa ér: “Ka se tese ônov asev kwagh u Yehova sha akaa a igbetar a se nenge a mi cii. Ikyav i tesen yô, aniwa wase ka una numben ônov asev vea seen un yô, maa se tese ikyav sha kwagh la er Yehova a soo ér se seen, shi akaauma a doo un ishima er se kpa a doo se nahan yô.”

14. Gba hange hange u mbamaren vea wase ônov vev u tsuan azende a injaa sha ci u nyi? (Anzaakaa 13:20)

¹⁴ Kwaghwan u sha 4: Wase nen ônov enev ve ya ijende a ior mba injaa. Mkaanem ma Aôndo pase wang ér azende a ase aa fatyô u vihin se gayô a na se hingir mbafankwagh.  (Ôr Anzaakaa 13:20.) Mbamaren, ne fa azende a ônov enev kpa? I gbe nahan, ne nenge a azende a ônov enev, shi ne tôô shighe ne lam a ve vee? Ne er nan ve ne wase ônov enev vea ya ijende a mba Yehova a doo ve ishima laa? (1 Kor. 15:33) Aluer ne mba lôhôn anmgbianev mba hen tiônnongo wen mba ve tesen gbashima sha kwagh u Yehova la ner, ve va kohol ne vea ônov enev ne er akaa a ne eren hen ya wen la imôngo yô, kwagh la una wase ônov enev u zuan a azende a injaa.—Ps. 119:63.

15. Mbamaren vea er nan ve vea wase ônov vev vea ya ijende a ior mba injaa?

¹⁵ Orya ugen mba yer un ér Tony. A pase er un vea kwase na ve lu wasen ônov vev u tsuan azende a injaa yô. A kaa ér, “Mo vea kwase wam ka se lôhô anmgbianev mba nomso man mba kasev mba hen tiônnongo wase imôngo hen ya wase, mbaganden kua agumaior cii. Ka vea va yô, se ya kwaghyan vea ve, shi se er mcivir u hen tsombor a ve imôngo. Se er kwagh ne anyom imôngo hegen. Ka gbenda u injaa u u kar ve u fa mba Yehova a doo ve ishima, shi ve lu civir un saan saan je la. Mbatamen mba sôron atôônanongo man mbamishen kua mbagenev mba ve hen ya wase, nahan se zua a averen kpishi. Mbayev asev hen akaa kpishi ken akaa a a vande eren anmgbianev mban la, kua gbashima u ve tese, man tom u ve er Yehova kpoghuloo la. Akaa ne cii wase ônov asev u seer kporom hen Yehova.” Mbamaren, nôngo nen kpoghuloo mbayev enev ve luun vea mba Yehova a doo ve ishima sha mimi la.

16. Aluer wanye nan soo u civir Yehova ga nahan, mbamaren mba nan vea er nena?

¹⁶ Aluer u ngu nôngon kwagh kpoghuloo, kpa wan wou ugen nan soo u civir Yehova ga di ye? De nengen wer ka ibo i we ormaren ga. Yehova na hanma wase cii kua wan wou la kpaa, ian i tsuan kwagh u se soo u eren yô. Se mba a ian i tsuan ser se civir Aôndo shin tsuan ser se civir un ga. Aluer wan wou nan va undu Yehova kpa, de yen ishima ga. Lu a ishimaverenkeghen wer nana va hide hen a na. Umbur injakwagh i sha kwagh u wan u a undu ter na la. (Luka 15:11-19, 22-24) Wannomso la yange er akaabo kpishi, kpa ken masejime yô, hide hen ter na. Alaghga mbagenev vea kaa ér, “Kwagh  la ka di injakwagh tsô, yange kwagh er nahan kpôô kpôô ga. Mimi je kwagh a fatyô u eren nahana?” Een, kwagh a fatyô u eren nahan! Kwagh ne yange er gumor ugen jighilii, iti na ér Elie.

17. Kwagh u Elie la taver we ishima nena?

¹⁷ Elie ôr kwagh u mbamaren nav kaa ér: “Yange ve tesem er ve fatyô la cii ér Yehova a doom ishima shi mo m soo Bibilo i i lu Mkaanem nam la. Nahan kpa, shighe u m lu gumor la, m gema m soo u civir Yehova ga cii.” Elie yange va hii u eren akaabo ken myer, kwagh cuku kpa gba un sha kwagh u mbamaren nav lu nôngon sha afatyô ve cii ér vea wase un a civir Yehova la ga. Va undun mbamaren nav hen ya yô, za nyôr dang u eren. Nahan kpa, shighe ugen a lam sha akaa a ken Bibilo vea ijende na igen. Elie kaa ér: “Er m lu lamen vea ijende yam sha kwagh u Yehova yô, m lu hemban henen sha kwagh na ken ishima yam cii. Nahan kure kure tsô, ivor i mimi u Bibilo i mbamaren av nôngo kpoghuloo lôô ken a mo, kpa i gba lun ken ishima yam tsô, i lu menden ga la, va hii u menden.” Shighe karen yô, Elie hide ken mimi. * Hen ase er ayange a saan mbamaren nav iyol kpishi, er yange ve nôngo a na kpoghuloo shighe u lu yev la ér Yehova a doo un ishima yô!—2 Tim. 3:14, 15.

18. U nenge mbamaren mba ve lu nôngon kpoghuloo tesen ônov vev ér Yehova a doo ve ishima la nena?

¹⁸ Mbamaren, Yehova na ne tom u injaa kpishi, man tom shon yô, ka u yesen kov u he u mbacivir un. (Ps. 78:4-6) Tom la ka tom u kiriki ga, nahan se mba wuese ne sha mimi er ne lu wasen ônov enev kpoghuloo a uwer gban shio yô! Aluer ne za hemen u nôngon sha afatyô wen cii tesen ônov enev sha gbenda u Yehova una doo ve ishima, shi yesen ve sha kwaghwan u Yehova yô, ka keng a doo Yehova Ter wase u sha u se doo un ishima la a ven.—Ef. 6:4.