I marem ken inyom i 1948, hen angeri u cuku, vegher u shin ityôtar i tar u Najeria. Hen shighe la, anmgbian u terem u kiriki, Moustapha, kua anmgbian wam u vesen, Wahabi, ve er batisema ve hingir Mbashiada mba Yehova. Terem yange kpe m lu anyom 9. Ku na nyoon mo kpen kpen. Kpa Wahabi kaa a mo ér se va nenge a Baba sha shighe u mnder u shin ku la. Kwagh u ôr ne surum ishima, nahan maa m hii u henen Bibilo. M er batisema ken inyom i 1963 la. Anmgbianev av mbagenev utar kpa er batisema.

Ken inyom i 1965 la, m za kohol anmgbian wam u vesen, Wilson, shin Lagos. M luun vea upania mbagenev hen tiônnongo u Igbobi. Er m nenge saan ve iyol shi ve lu a gbashima yô, ken uwer u Janawari 1968 la, mo kpa m hii u eren pania.

Anmgbian ugen shin Betel, Albert Olugbebi, yange yila se agumaior za lam a vese, pase se er kwagh a gbe sha uikpur pania vegher u ken imbusutarimese i tar u Najeria la yô. Ka m umbur er Anmgbian Olugbebi yange ôr kwagh ne a vese sagher sagher yô, a kaa ér: “Ne mba agumaior, shi ne fatyô u eren kwagh a shighe wen man agee a en sha ci u Yehova. Tom ngu kpishi u ne er yô!” Yange m soo u kaven profeti Yesaia, nahan m lumun u zan hanma ijiir i Yehova a soo ér m za cii. Maa m nger apelekeshen u eren ikpur pania.—Yes. 6:8.

Ken uwer u Mei 1968 la, i tindim ér m za er tom u ikpur pania hen geri u Kano, vegher u ken imbusutarimese i tar u Najeria. Hen shighe ne, i lu nôngon Ityav mbi Biafra (1967-1970). Yange num la wua ior vegher u ken imbusutarimese i tar u Najeria la je hundu sen, shi u va ior a ican kpishi, cii ve num shon samber ar vegher u sha ityoughkitaregh  ki tar u Najeria la ye. Anmgbian ugen yange tam icin ér m de za lun sha Kano ga, sha ci u lu nengen ér ityav mbia va za bende a mo. Kpa m kaa a na mer: “M sugh u kpishi er u wem ikyo yô. Nahan kpa, aluer Yehova soo ér mo m er un tom ne yô, una lu a mo keng a bunde ga.”

Kwagh u yange er sha Kano shighe u i lu nôngon Ityav mbi Biafra la yange vihi u kenger kpishi. Ityav mbira yange mbi vihi geri la kaca kaca. Yange sea due kwaghpasen yô, ashighe agen se nenge a ikyom i ior mba ityav wua yô. Shin er atôônanongo lu sha Kano kpishi nahan kpa, anmgbianev kpishi yevese due, mase shin mbapasenkwagh 15 tseegh. Yange mciem gba ve iyol shi iyol kpe ve. Tsô se ikpur pania ataratar se za nyôr sha Kano. Anmgbianev mba nomso man mba kasev mbara mba nengen a vese yô, saan ve iyol kpishi. Se taver ve ishima, nahan kwagh la doo ve je zua ga. Se wase ve ve hide ve hii u van mbamkombo shi eren tom u pasen kwagh la, shi ve hii u tindin a ripoti i kwaghpasen shi ngeren pinen ityakeda shin afishi a branci.

Se ikpur pania mba se yem sha Kano la yange se za hii u henen zwa Hausa. Er ior mba hen haregh la ungwa se lu pasen loho u Tartor ken zwa ve yô, mbagenev kpishi kegh ato a vese. Nahan kpa, mba ve lu ken kwaghaôndo u vesen sha Kano la gema soo loho u se ôron ior la ga, nahan gba u se eren tom wase sha kwaghfan. Sha iyange igen la, mo vea anmgbian ugen se lu pasen kwagh, maa orgen za zenda se a ihyô ken uwe. Kwagh er doo yô, yange se hemba un ayem, nahan fatyô u kohol se eren se kwagh ga! Shin er kwaghbo lu nahan kpa, Yehova na yô, se “lu . . . ken mkpeyol,” shi iyenge i mbapasenkwagh hii u seer. (Ps. 4:8) Nyian ne, mbapasenkwagh mba hemban 500 mba civir Yehova ken atôônanongo 11 sha Kano.

Yange m tsa sha Kano iwer kpuaa tseegh, maa ken uwer Agusutu, 1968 la, i kaa ér mo m yem hen Niamey, gartamen u tar u Niger, ken West Africa. M yemen ken tar la yô, ica i gba ga je maa se mba i tindi se ker la se kav er tar la u lu ken ityar i hemban tseen sha tar cii yô. Tsô se hen u wan ishima a mtsee la, shi se hen zwa French, u i hembe lamen ken tar shon la. Er se tagher a mbamtaver  mban nahan kpa, se suur sha Yehova, shi se hii u pasen kwagh hen gartamen la vea mbapasenkwagh mbagenev kpuaa mba ve lu hen geri shon yô. Hen anshighe kpuaa tseegh, hanma or hen Niamey u yange nan fa u ôron takeda cii yô, i na nan kôpi u takeda u Truth That Leads to Eternal Life, u yange i henen Bibilo a ior ker la. Yange ior ve keren se a ker ér se na ve kôpi u takeda shon!

Ica i gba ga tsô se kav er mbautahav mba gomoti u tar la ve soo kwagh u Mbashiada mba Yehova ga yô. Ken uwer u Julai, 1969 la, se kohol imôngo sha u eren mkohol u ningir u hiihii ken tar la, se kuma iorov 20 nahan. Se lu veren ashe u nengen er a er mbapasenkwagh mba hev uhar batisema yô. Nahan kpa, sha iyange i hiihii i mkohol la, udasenda za va va num mkohol. Ve kôr uikpur mba pania kua ortamen u sôron atôônanongo ve yem a ve hen tashan ve. Ve za pine se akaa mba been kera yô, ve kaa a vese ér kper se hide se va. Se mba nengen ser mbautahav ver ashe ikyôr a vese doo ga yô, se yer se za na kwaghôron u batisema hen ya u anmgbian ugen, maa se due myer se za er mbahev mbara batisema shin ifi.

Ukasua mba karen kpuaa yô, gomoti na zwa ér mo vea upania mbagenev utaan se due ken tar u Niger kera. Yange i na se ayange ahar a duen ken tar la kera, man lu u se ker gbenda u duen iyol yase. Se ungwa imo ve, nahan se mough se va jighilii se va nyôr hen afishi a branci a ken tar u Najeria, maa i na se ityom igen.

I kaa ér mo m za er tom hen an-geri ugen ken Najeria, u i yer ér Orisunbare la. Yange i doom u pasen kwagh shi henen Bibilo a ior vea annongo u mbapasenkwagh mba hen ijiir la je i gande. Kpa iwer ngi karen ataratar yô, afishi a branci yilam ér m hide m yem ken tar u Niger. Sha hiihii la kpiligh mo iyol shi ishima lu tan mo kwe, kpa gema lum toon toon u hiden za nengen a anmgbianev mba ken Niger mbara!

Tsô m hide m yem m za nyôr hen Niamey er nyian nahan, kpernan sev mba uven yô, orkasua ugen, u lu or u ken Najeria yô, nenge a mo maa fa er m lu Orshiada u Yehova yô. Maa a hii u pinen mo mbampin sha akaa a ken Bibilo. Se hen kwagh imôngo zan zan va den taav u man shi den u man msôrom kpishi yô, i er un batisema. Kwagh ne eren kera yô, m hingir u eren tom u pasen kwagh la vea anmgbianev mba nomso man mba kasev sha ajiir kposo kposo ken tar u Niger, shi m nenge er ken anyom la cii, ior ngohol mimi yô. Shighe u m za nyôr ken tar u Niger sha hiihii la, Mbashiada lu iorov 31 tseegh ken tar la; shighe u m mough ker m hide la, mbapasenkwagh mba ken tar shon lu iorov 69.

Ken uwer u Disemba 1977 la, m hide ken Najeria i va tsaase mo. I tsaase mo ukasua utar mba i ver la mba been yô, ortamen u wasen Kômatii u Nengen sha Branci, Malcolm Vigo, nam washika u afishi a branci a ken tar u Siera Leone tindi a  mi yô, ér m ôr. Anmgbianev mbara lu keren pania u lun kwav, u nan lamen zwa Buter kua zwa French tsembelee, u nana za er tom u ortamen u sôron atôônanongo ken tar u Guinea yô. Anmgbian Vigo maa ôrom er i vande tsaase mo u za eren tom la yô. Shi pasem var var er tom la u lu kwagh u cuku ga yô. A wam kwagh, a kaa ér, “Hen sha u cii man u lumun ye.” Fese je maa m kaa mer, “Er i lu Yehova a lu tindin mo yô, me za.”

Tsô m nyôr girgi i purugh m za gba ken Sierra Leone, maa m zua a anmgbianev mba hen afishi a branci la. Anmgbian ugen ken Kômatii u Nengen sha Branci la kaa a mo ér, “Se fa kwagh u tom u Tartor ken tar u Guinea kpishi ga.” Shin er branci la lu nengen sha tom u pasen kwagh ken tar u Guinea u u we ndor a tar u Sierra Leone la nahan kpa, yange i taver branci u lamen a mbapasenkwagh mba ken Guinea mbara, sha ci u ayôôso lu ken tar la kpishi. Branci la nôngo acin imôngo ér una tindi or nana za sôr anmgbianev mba ken Guinea mbara, kpa gba sha mi ga. Nahan maa i kaa ér mo za hen Conakry, gartamen u tar u Guinea la, m za nôngo gomoti a nam ian i lun ken tar shon.

M za nyer hen Conakry yô, m kar m za hen afishi a or u lu ashe a tar u Najeria ken tar shon la, m za nenge a na. M kaa a na mer, sarem u ma m pase kwagh ken tar u Guinea. A kaa a mo ér m de lu ken tar la ga, me er beer a kôrom gayô a erem kwagh u dang. A kaa ér, “Hide yem za pase kwagh ken Najeria.” M gema m kaa a na mer, “M soo u lun ken Guinea.” Maa a nger washika hen gomoti u tar u Guinea ér i wasem, nahan i wasem.

Shighe karen kpuaa yô, m hide hen afishi a branci ken Sierra Leone, m va ôr anmgbianev kwagh u gomoti u tar la kaa yô. Mba ongo er Yehova a wasem ken zende la nahan yô, ve gbidye iwer, shi saan ve iyol je zua ga, er gomoti u tar u Guinea nam ian i lun ken tar shon yô!

Mough ken inyom i 1978 va ken 1989 la, m er tom u sôron atôônanongo ken tar u Guinea man tar u Sierra Leone, shi m lu ortamen u wasen ortamen u sôron atôônanongo tom ken tar u Liberia. Sha hiihii la, m lu gban angev fele fele. Ashighe agen kwagh ne a erem i lu ken agar ica a geri. Kpa anmgbianev ve nôngo sha afatyô ve cii ve za a mo iyouci.

Kwagen la, malaria erem taveraa, shi mbaanyigôô lu nyoon mo iyav. Ka va zôôm mo iyol yô, i kaa a mo ér ashen anmgbianev ve lu henen ér me war ga, nahan ve lu lamen sha kwagh u ijiir i vea iim yô! Shin er m tagher a akaa a aa fatyô u wuan mo nahan kpa, mayange m hen sha kwagh u den ityom yam ga. M za hemen u lun a vangertiôr mer ka Aôndo tseegh una fatyô u kuran se sha gbenda u kwagh a er se ga ye, sha ci u aluer se kpe a kpe je kpa, una va nder se shin ku.

Ken inyom i 1988 la, m zua a Dorcas, anmgbian u kwase u hiden a iyol ijime u lu pania, shi Yehova doo un ishima kpishi yô. Maa se er ivese, nahan a kohol mo se lu eren tom u sôron atôônanongo la imôngo. Dorcas yange er tom ne kpoghuloo a mo imôngo, shi kegh iyol ér akaa kpishi a kar un sha ci u Yehova. Yange sea mough u zan hen tiônnongo  ugen yô, se tôô ikyav yasegh, se zende angahar i kuma er ukilomita 25 nahan. A lu atôônanongo a gban ica kpishi yô, se za sha kwaghhendan u una fatyô u zan igbenda i lun amgbiôr amgbiôr man agber agber cii yô.

Dorcas taver ishima kpishi. Ikyav i tesen yô, ashighe agen yange i gba u se per mngerem ma mbaambe ve lu shimi kpishi yô. Kwagen la se lu zan zende u tsan sha gbenda ayange ataan, maa se za ar hen uwagh ugen u mbaambe lu shimi kpishi yô, man tsar u peren uwagh shon la gema vihi. Nahan gba u se per shin utso. Tso wase la maa za tile hen ape duen sha tar. Se mba gbe duen yô, Dorcas mough ér una due, maa a gba shin mnger. Lu hen ijiir i zan kpishi, man or wase môm kpa nan fa uwe ôôn ga. Kwagh ka a er i doo yô, agumaior agen maa tsue gba shin mnger, za kôr un due a na. Mo vea na cii, ashighe agen yange mnyam ma cier se sha kwagh ne, man mnyam cier se nahan shighe wa karen, kpa se za hemen u eren tom wase u sôron atôônanongo la her.

Ken mhii u inyom i 1992 la, se kav ser Dorcas ngu iyav, nahan kwagh shon kpiligh se iyol kpishi. Yange gba u se tsua u zan hemen a tom wase, shin den u. Kpa se kaa ser, “Yehova na se iyua.” Nahan maa se ii wan wase la iti ser Jahgift. Anyom nga karen anyiin yô, shi se mar idyondon na Eric. Mbayev asev mban cii ka iyua i Yehova a ne se yô. Jahgift er tom hen afishi a geman kwagh a hen geri u Conakry la shighe wa karen hegen. Eric di ngu orshiren tiônnongo.

Er va gba u Dorcas una de ikpur pania nahan kpa, a za hemen u eren pania u keke, shin er lu yesen mbayev nahan kpaa. Sha iwasen i Yehova yô, m za hemen u eren tom u icivirigh ayange ayange. Mbayev asev mba va we ikyondo yô, Dorcas shi hide lu eren ikpur pania. Hegen ne, mo vea na cii se mba mbamishen mba pasen kwagh hen geri u Conakry.

Ka m za hanma ijiir i Yehova a ze a mo cii. Mo vea kwase wam ka se nenge er Yehova a lu kuran se shi wasen se yô. Er se suur sha Yehova yô, kwagh la wase se u palegh akaa a zan iyol kpishi, a mba ve suur sha akaa a iyolough la ve tagher a mi yô. Mo man Dorcas se nenge ken akaa a a er se la wang, er i lu Yehova, “Aôndo u myom wase” la jighilii a kuran or yô. (1 Kron. 16:35) M ngu a vangertiôr mer uma u mba ve suur sha Yehova la cii, Yehova una ‘kange ken ile u mbaumav a Na imôngo.’—1 Sam. 25:29.