Yange mbapasenkwagh mba ngur seer iyenge yô, anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi lu pinen ityakeda. Anmgbianev mba shin Betel u ken Brooklyn la lu gberen umagazin, kpa a lu ityakeda i wan i igbende yô, ve na ikyômpeni igen ér i gber. Iwer i kar imôngo kpa ikyômpeni la i gber ityakeda i kuma u eren tom u pasen kwagh a mi ga. Nahan Anmgbian Rutherford pine Robert Martin, u nengen sha tom u gberen umagazin la ér a nenge, aluer ka u ve kpa vea fatyô u gberen ityakeda i wan i igbende yô.

Anmgbian Martin kaa ér, “kwagh la lu mhen u injaa kpishi, sha ci u lu u se kpa se bugh ijiir yase i se fatyô u gberen ityakeda i vesen her yô.” Maa anmgbianev za haya ijiir hen 18 Concord Street, Brooklyn, shi ve zua a ikyav mbi kwagh gba sha mi la.

Nahan kpa, mbagenev gema soo ér i lu ikyômpeni i gberen ityakeda i vesen ye, i de lu anmgbianev ga. Orvesen u kômpeni u yange u gberen se ityakeda la za ve hen ijiir i gberen ityakeda i se sember bughun la yô, a kaa ér: “Ne mba a ikyekye i injaa kpishi i gberen ityakeda a mi, kpa or wen môm nan fa u eren tom a mi ga. Ma ne vihi ikyekye ne cica cii ken iwer ataratar tseegh.”

Anmgbian Martin kaa ér, “Kwagh u ôr la mimi lu ker, kpa se fa ser Yehova una wase se, shi yange wase se kpaa.” Er Anmgbian Martin ôr nahan, kape lu vough je la. Yange ica kera gba ga je maa, i gema wan ityakeda 2,000 igbende ken iyange i môm, a ikyekye i he ne.

Nongoior u Yehova ngu bughun ijiir i gberen ityakeda ve igen ayol a ve yô, shi ve due a gbenda u he u samber a loho u dedoo; ve gema pasen kwagh sha ityôgh ki rediô kpaa. Anmgbian Rutherford yange lam sha ityôgh ki rediô sha kwa u hiihii, sha iyange i Lahadi atetan, Febewari 26, 1922. Yange na kwaghôron sha ityôgh ki rediô ki KOG hen Los Angeles, California, ken tar u Amerika.  Itinekwagh i kwaghôron na la kaa ér: “Ior Umiliôn Imôngo mba Ve Lu Uma Hegen Ne Vea Kpe Mayange Ga.”

Ingyegh ki mba yange ve ungwa kwaghôron shon la kuma er 25,000 nahan. Mbagenev ken a ve nger Anmgbian Rutherford washika, sugh un sha kwaghôron la. Orgen ken a ve lu Willard Ashford, hen Santa Ana, ken California. Yange wuese Anmgbian Rutherford kaa ér kwaghôron na la “doo shi a kôr ken ishima.” Shi kaa ér: “Iorov utar hen ya wam heen gba angev mba hen inya, mba fetyô u duen ga. Wea ne kwaghôron ne sha rediô ga yô, ma se fetyô u van va ungwan ga, a lu ken iyou i i dondo a vese ne je kpaa.”

Yange i seer pasen loho la sha ityôgh ki rediô ken ukasua mba ve dondo la. Ken mbee u inyom i 1922 la, mzough u Watch Tower kaa ér, “yange ior mba kuman er 300,000 nahan, ungwa loho la sha rediô.”

Uwashika mba ior nger la, kua akaa a ve ôr la yange taver Mbahenen Bibilo ishima, nahan ve nôngo kpoghuloo ve tim ityôgh ki rediô hen ijiir igen hen Staten Island, ikyua a iyaagh ki Betel, hen Brooklyn, i yilan ér WBBR. Lu u anyom a ken hemen cii, Mbahenen Bibilo vea pase loho u Tartor sha ityôgh ki rediô kin a ar a ior wuee sha ajiir kpishi sha tar.

Mzough u Watch Tower yange yôô ken Iyoukura i ken zwa Buter i Jun 15, 1922 la ér, a lu eren mkohol hen Cedar Point, Ohio, sha iyange i Setemba 5 zan zan 13, 1922. Mbahenen Bibilo mba za kohol hen Cedar Point yô, saan ve iyol kpishi.

Anmgbian Rutherford yange na kwaghôron u hiihii sha mkohol shon, kaa a mba ve va mkohol la ér: “M nenge mer ka keng Ter una wase mkohol ne una doo, shi a er tom u pasen kwagh sha gbenda u vesen u i gbe je i lu a er sha tar ga yô.” Mba yange ve na akaaôron sha mkohol la cii taver anmgbianev mba nomso man mba kasev asema ér ve pase kwagh.

Ka va lun sha iyange i Tomataan, Setemba 8 yô, mbavan mkohol mba kuman er 8,000 nahan, nyôr hen ijiir i mkohol la, lu ve toon toon u ungwan kwaghôron u Anmgbian Rutherford. Ve lu henen je ér una pase inja i asangaabaacaa a i nger sha kwatakeda u lôhôn ior mkohol ér “ADV” la. Mba va kohol cii yô, ka keng mbagenev kpishi yange vea nenge a zege ikyondo i i kôvor i zer sha, vegher  u sha tsembe u tilen nan kwaghôron la. Anmgbian Arthur Claus, u yange mough hen Tulsa, Oklahoma, hen tar u Amerika va mkohol ne la, tema hen ijiir i una fatyô u ungwan akaaôron a sha mkohol sha iyange la tsembelee yô. Shighe la iwavaren i maikrofon kua lôôspika cii lu a due ga, nahan i taver u ungwan akaaôron ken ica.

Yange i soo ér kwagh môm a dan ior ga, nahan anmgbian u lu orkyôn u mkohol sha iyange shon la yôô ér, Anmgbian Rutherford una va hiin kwaghôron yô, a kera lumun ér mba ve lu masen van la ve nyôr ken iyou i i kumba ker la ga. Sha iyange la pepe, ka va lun ahwa 9:30 yô, Anmgbian Rutherford hii kwaghôron sha mkaanem ma Yesu ma ken Mateu 4:17 la, wener: “Tartor u sha zurum.” Gbe pasen er uumace vea ungwa kwagh u Tartor ne yô, a kaa ér: “Yesu iyol na yange kaa ér zum u una lu vea mbahenen nav imôngo yô, una sunda ior nav. Hen shighe la, una kohol mba ve lu dondon un sha mimi her la, vea lu vea na imôngo.”

Anmgbian Arthur Claus u tema ken iyou i i kohol ker la kaa ér: “Yange se kegh ato zulee sha er se ungwa hanma ishember yô.” Kpa ica i gbe ga yô, hii u doon Arthur iyol ga, nahan gba u una mough a due. Yange soo u duen ga, sha ci u lu henen ér a kera lumun ér una hide a nyôr ker ga. Kpa er vihi un iyol gande yô, gba moughon tsô due.

Uminiti mba karen kpuaa yô, hii u samben un iyol. A kaa ér yange un ngur hiden hen iyou la yô, un ungwa i lu kuren ave taver taver. Kwagh la na yô, un kpa hingir un ken ishima yar yar! Tsô un kaa ér, de una za mase ungwan kwaghôron u doon kpishi la been, a lu sha tor u iyou la kpa una za unde, sha er una ungwa yô. Anmgbian Arthur u lu gumor u kuman anyom 23 hen shighe la ne maa zua a gbenda unde sha tor u iyou la. Yange i bugh uwindou mba sha tor, mba iwanger lu tan sha mi tsura nyôron ken iyou shon la, i ver ivegher. Arthur kaa ér, un unden un za zurum a uwindou mbara yô, un ungwa kwaghôron la tseer tseer.

Kpa lu Arthur tseegh unde sha mi ga. Azende a na agen kpa unde lu sha mi. Ugen la iti na ér Frank  Johnson, nengen a Arthur yô, va kohol un, pine un ér: “U ngu a an-ihyô u esen tsor tsor je kpa?”

Arthur kaa ér, “een, m ngu a mi.”

Frank maa kaa ér, “yô Ter ungwa msen wase. Se mba eren msen ser ma se zough a or u nan lu a ihyô yô. U nenge zege ikyondo i i kôvor i zer ne ga? I nger kwagh sha mi, i ta ikyor i zer ken ukusa mban. Nahan kegh ato a Jôôji zulee. * Una va kaan ér, ‘sha nahan yô, yôô nen, yôô nen’ yô, tôndo igbar i inyiin ne cii kwa môm.”

Tsô Arthur gba keghen a ihyô ken uwe vea azende a na, ér Anmgbian Rutherford una va nguren ôron asember la yô, una tôndo ikyor la. Ica i gbe ga yô, shighe kuma u Anmgbian Rutherford una ôr kwagh u hemban sagher iyol ken kwaghôron na la. Er maa un iyol kpishi yô, a ôr zever zever je er una ngor a ngor yô, ér: “Lu nen mbajighjigh man mbashiada mba mimi sha ci u Ter. Za nen hemen u nôngon ityav mbin zan zan kwaghaôndo u aiegh a gba gburu gburu. Pase nen loho ne hanma ijiir cii. Tar u fa er Yehova a lu Aôndo, shi Yesu Kristu a lu Tor u utor man Ter u uter yô. Se nyôr ken shighe u injaa u hemban cii, u uumace ve lu a vande nyôron ker ga yô. Nenge nen, Tor ngu hemen! Nahan gba u ne ôr hanma or cii. Sha nahan yô, yôô nen, yôô nen, yôô nen angwe u Tor man Tartor na!”

Arthur kaa ér un kua anmgbianev mbagenev mbara yange ve tôndo ikyor la, ikyondo la maa samber vough er ka i ta banner nahan. I nger kwagh sha mi ken zwa Buter ér: “Advertise the King and Kingdom” [“‘Yôô Nen Angwe u Tor man Tartor La.’ Lu ishember i ‘advertise’ la i nger sha kwatakeda u lôhôn ior mkohol la tiônôô ér ‘ADV’ ye. Ishember ne lu ôron kwagh u ‘yôôn angwe,’ shin ‘pasen kwagh,’ shin ‘eren shiada.’”]

Mkohol u i za hen Cedar Point la yange taver anmgbianev asema ér, ve hemba veren ishima sha tom u vesen, u pasen kwagh u Tartor la. Nahan mba yange ve kegh iyol u eren tom ne shi ve er u yô, saan ve iyol kpishi. Colporteur (pania) ugen hen Oklahoma ken Amerika yange nger ér, “Ior kpishi hen haregh u yange se pasen kwagh her la lu mbaeren tom u dughun awen a injaa a i yer ér Coal la, man ve kungu ican kpishi.” A kaa ér yange vea ungwa loho u ken magazin u Golden Age (u i yer hegen ér Awake!) la yô, “ve haa mliam ashe.” Shi a kaa ér, “Yange saan se iyol kpishi er se lu surun ve asema yô.”

Yange Mbahenen Bibilo fa er mkaanem ma Yesu ôr ken Luka 10:2 la i lu kwagh u vesen yô, ér: “Sunda ngee, kpa mbasundan mba di kpuaa tsô.” Inyom i 1922 la been kera yô, ve seer kangen ishima u yôôn angwe u Tartor la hanma ijiir cii.